c S

Možnosti (enostranskega) spreminjanja in odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času izrednih razmer

17.02.2021 00:00 V času izrednih razmer, kot je letošnja pandemija koronavirusne bolezni, pride do drastičnega padca ekonomskih aktivnosti in posledično prihodkov gospodarskih družb. Ker imajo te kljub zmanjšanju obsega poslovanja določene fiksne stroške, kamor spadajo tudi stroški dela, ki v delovno intenzivnih dejavnostih lahko sestavljajo pretežni del stroškov, morajo za zagotovitev vzdržnosti poslovanja ob nižjih prihodkih te stroške znižati. Pri stroških dela je prvi poskus v tej smeri znižanje plač zaposlenih, v skrajnem primeru pa tudi odpuščanje. V prispevku je analiziran pravni okvir in sodna praksa v zvezi z obema navedenima ukrepoma.

 

1. Možnost enostranskega spreminjanja pogodbe o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 49. členu določa, da spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi lahko predlaga katerakoli stranka, da pa se pogodba spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Enostransko spreminjanje pogodbe o zaposlitvi torej ni mogoče, oziroma drugače povedano, delodajalec ne more spremeniti vsebine pogodbe o zaposlitvi, na primer znižati pogodbeno določene osnovne plače, brez delavčevega soglasja. Če delavec soglasje poda, če se torej strinja z znižanjem plače, ni treba skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, temveč se lahko sklene zgolj aneks k pogodbi o zaposlitvi (drugi odstavek 49. člena ZDR-1).

Sprememba pogodbe mora biti izražena v pisni obliki, pri čemer pa je sprememba veljavna tudi, če ni sklenjena v takšni obliki (52. člen v povezavi s 17. členom ZDR-1), na primer, če je dogovorjena zgolj ustno, pri čemer pa bo moral delodajalec v primeru spora dokazovati, da je na strani delavca dejansko prišlo do izjave volje za spremembo (18. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Glede na takšno dokazno breme bo v interesu delodajalca, da se delavčevo soglasje za znižanje plače izrazi v pisni obliki, s sklenitvijo aneksa k pogodbi o zaposlitvi.

Znižanje plače je lahko trajno ali zgolj začasno. Z aneksom k pogodbi o zaposlitvi se čas znižanja plače lahko določi koledarsko (na primer šest mesecev) ali pa se veže na nastop določenega dogodka oziroma dejstva (na primer določen dvig prihodkov od prodaje; glej 59. in 60. člen OZ). Z aneksom se lahko določi tudi, da bo delavec dobil povrnjeno zmanjšanje plače, ko bodo poslovni rezultati to omogočali, na primer, ko bo spet dosežen dobiček. S tem se občutno povečajo možnosti, da bo delavec razumel trenutni položaj delodajalca in sprejel znižanje plače ...

>> Nadaljevanje članka za naročnike >> Miha Šercer: Možnosti (enostranskega) spreminjanja in odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času izrednih razmer

>> Članek lahko preberete tudi, če niste naročnik.