Po petih letih jalovih poskusov, da bi zagotovili konsenz o obvladovanju migracij, politično izjemno občutljivi in eksplozivni temi, je Evropska komisija lani septembra predlagala nov pakt o migracijah in azilu na temelju koncepta obvezne prožne solidarnosti.
Skoraj pet mesecev po predstavitvi novega predloga dogovora še ni na vidiku. Po neuradnih navedbah se do konca junija preboja ne pričakuje, tako da je zelo verjetno, da se bo iskanje konsenza nadaljevalo med slovenskim predsedovanjem.
Petletna reformna prizadevanja so propadla zaradi spornih obveznih migracijskih kvot. Opredelitev koncepta solidarnosti - zlasti vprašanje obveznega premeščanja migrantov - ostaja največji izziv tudi v pogajanjih o novem zajetnem in kompleksnem svežnju desetih zakonodajnih in nezakonodajnih dokumentov.
Poleg koncepta solidarnosti sta ključna stebra ukrepanja še krepitev sodelovanja s tretjimi državami in izboljšanje upravljanja zunanjih meja. Velik poudarek je na vračanju nezakonitih migrantov. Eden bistvenih novih elementov pakta so sponzorstva vračanja kot alternativa ali dopolnilo k premeščanju.
Članice še vedno deli vprašanje obveznega premeščanja
Vse članice so pakt načelno podprle. Precejšnje je strinjanje glede zunanje razsežnosti in upravljanja meje. Največja težava pa torej ostaja opredelitev koncepta solidarnosti. Vse države se po neuradnih navedbah sicer načeloma strinjajo z obvezno solidarnostjo, ne pa tudi z obveznim premeščanjem migrantov.
Koncept obveznega premeščanja podpirajo sredozemske države Italija, Grčija, Malta, Ciper in Španija, ki so pod največjimi migracijskimi pritiski, Nemčija, Portugalska in še nekatere druge članice. Baltske in višegrajske države, Danska, Avstrija, Hrvaška in Slovenija pa se zavzemajo za prostovoljno premeščanje. Poleg tega želijo nekatere sredozemske države posebno obliko premeščanja, ko gre za migrante, rešene na morju.
Slovenija dopušča možnost premeščanja pod določenimi pogoji
Slovenija dopušča možnost premeščanja pod pogoji, da gre zgolj za ukrep v kriznih razmerah, da gre le upravičence do mednarodne zaščite ter da je število sprejetih oseb sorazmerno z velikostjo države in njeno gospodarsko močjo ter da se upošteva obremenjenost z migracijskim pritiskom in absorpcijske zmožnosti. Ob tem meni, da sponzorirano vračanje ne more biti alternativa obveznemu premeščanju, saj lahko takšna rešitev na koncu postane dejavnik potega.
Pod pojmom prožne solidarnosti Slovenija razume, da lahko država premeščanje nadomesti z drugim ukrepom pomoči, na primer z opremo, pri zagotavljanju zmogljivosti, pri vzpostavljanju in organizaciji nastanitvenih centrov v EU in zunaj, pri postopkih pred vstopom in pri vračanju, pri obravnavi migrantov in tudi z bilateralnim sodelovanjem, na primer z napotitvijo policistov. Podobno prožno solidarnost razumejo tudi druge podpornice prostovoljnega premeščanja.
Slovenija želi jasnosti glede meje s Hrvaško ter sodelovanje s tretjimi državami po načelu korenčka in palice
Na področju upravljanja meje Slovenija poziva k jasnejši opredelitvi postopkov na zunanji schengenski meji. Želi, da bi lahko do vstopa Hrvaške v schengen na meji še naprej izvajala postopke v skladu s schengenskim zakonikom in da bi lahko migrante še naprej vračala na Hrvaško v skladu z dvostranskim sporazumom o vračanju.
Notranji minister Aleš Hojs je v povezavi s tem novembra lani opozoril, da bi, če Slovenija teh migrantov ne bi več mogla vračati na Hrvaško, to pomenilo, da bi bilo treba vse obravnavati v Sloveniji, torej ločiti tiste, ki so upravičeni do azila, preostale pa vrniti v države izvora. "Lahko si predstavljate, da je to za Slovenijo vrv okoli vratu," je tedaj ponazoril minister.
Glede sodelovanja s tretjimi državami pa se Slovenija in precej drugih članic zavzema, da se ne predvidi samo pozitivnih, temveč tudi negativne spodbude za primer, da ne sodelujejo pri vračanju. Stopnja vračanja v EU je trenutno pri 35 odstotkih. V Sloveniji približno 95 odstotkov migrantov vrnejo takoj Hrvaški. Število tistih, ki jih je treba vrniti v tretje države, pa ni veliko.
Pomembna prioriteta slovenskega predsedovanja bo vrnitev k normalnemu delovanju schengna
Vprašanje migracij je tesno povezano s prihodnostjo schengna, ki bo v ospredju pozornosti tudi med slovenskim predsedovanjem, saj naj bi komisija do sredine leta predstavila predlog reforme schengenskega prostora.
Pri tem se zdi, da bodo nadaljnje širitve schengna morale počakati. Čeprav je komisija oktobra 2019 ocenila, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengen, pa je precej očitkov, da je bila ta sodba politična, saj država tehničnih pogojev še ne izpolnjuje. Slovenija načeloma podpira vključitev Hrvaške v schengen, ko bo izpolnila vse tehnične pogoje za ta korak.
Poleg migracij in schengna bosta prioriteti slovenskega predsedovanja na področju notranjepolitičnih zadev po pričakovanjih še zagotavljanje varnosti in sodelovanje z Zahodnim Balkanom.
Bruselj, 08. februarja (STA)
