c S

Vlada o gospodarskih temah

21.01.2021 17:57 Ljubljana, 21. januarja (STA) - Vlada se je na današnji seji seznanila z osnutkom predloga osmega protikoronskega zakona, ki je namenjen omilitvi in odpravi posledic epidemije covida-19. Potrdila je tudi predlog novele zakona o vodah in sprejela srednjeročno strategijo upravljanja javnega dolga do leta 2023.

Predlog zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic epidemije covida-19, poznan kot osmi protikoronski zakon, med drugim podaljšuje subvencioniranje čakanja na delo ter vključuje prevzem dela bremena za dvig minimalne plače s strani države, so po seji sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Subvencioniranje čakanja na delo doma naj bi po predlogu podaljšali še za tri mesece.

Sprejela je predlog novele zakona o vodah, ki predvideva, da se bodo sredstva sklada za vode lahko uporabila tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda, vendar le takrat, ko sredstev za financiranje teh nalog ne bo mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov. Takšna rešitev omogoča izvajanje cenovne politike na področju upravljanja z vodami v skladu s prejeto evropsko politiko do voda, ki zahteva od države članice povračilo stroškov za vse naloge, povezane z upravljanjem z vodami.

Vlada je sprejela letni načrt upravljanja naložb v njeni pristojnosti, ob tem pa je ministrstvom naložila, da pri spremljanju izpolnjevanja letnega načrta upravljanja poročajo ministrstvu za finance, in sicer 30 dni po prejemu poročila za drugo in četrto četrtletje. Poročilo mora vsebovati informacijo o doseženih rezultatih družbe, pojasnila o razlogih za bistvene odmike od sprejetih ciljev ter ukrepe in usmeritve za doseganje zastavljenih ciljev.

Sprejela je srednjeročno strategijo upravljanja javnega dolga za obdobje 2021-2023, ki določa strateške cilje, ki jih ministrstvo za finance zasleduje pri zadolževanju države in upravljanju z dolgom državnega proračuna. Skladno s strateškimi cilji je dolg sektorja država konec leta 2021 ocenjen na 80,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), konec leta 2022 na 79,3 odstotka BDP in konec leta 2023 na 77,6 odstotka BDP.

Vlada je pri ministrstvu za finance odprla novo proračunsko postavko sredstva za uravnoteženje razvitosti občin. Občine bodo namesto deleža dodatnih sredstev za financiranje investicijskih projektov prejemale sredstva za uravnoteženje njihove razvitosti, ki jih bo mesečno zagotavljalo ministrstvo za finance.

Vlada se je seznanila s poročilom ministrstva za finance glede opravljenega nadzora nad Družbo za upravljanje terjatev bank ter izdanih pisnih usmeritev za obdobje od 1. julija do 30. septembra 2020.

Sprejela je odgovor na uradni opomin Evropske komisije zaradi neprenosa evropske direktive glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev v pravni red Slovenije. Kot so zapisali, bo Slovenija določbe direktive v pravni red v celoti prenesla z novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi bila po napovedih vlade sprejeta marca.

Oblikovala je tudi stališče glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor. Po mnenju vlade se bi s sprejetjem uredbe okrepilo in racionaliziralo ravnanje finančnih subjektov v zvezi z upravljanjem tveganj na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, vzpostavilo temeljito testiranje sistemov in povečala ozaveščenost nadzornikov glede kibernetskih tveganj in incidentov.

Vlada je soglašala z včlanitvijo Slovenije v shemo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj za gozdni reprodukcijski material. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je naložila, da začne s postopki za včlanitev v omenjeno shemo in da letno zagotovi sredstva za članarino.