Za delovne namene se uporablja vse več digitalnih orodij. Evropski poslanci so poudarili, da je to privedlo do kulture stalne povezanosti, ki negativno vpliva na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Delo od doma je sicer ključnega pomena za ohranjanje delovnih mest in poslovanje med pandemijo covida-19, vendar zaradi dolgih delovnikov in vse večje zahtevnosti prihaja do porasta primerov tesnobe, depresije, izgorelosti in drugih težav z duševnim in fizičnim zdravjem, so navedli.
Podčrtali so, da je pravica do odklopa temeljna pravica, ki delavcem zagotavlja, da jim zunaj delovnega časa ni treba opravljati z delom povezanih nalog, kot so telefonski klici, pisanje elektronskih sporočil in drugo digitalno komuniciranje. Prav tako jim teh nalog ni treba opravljati med počitnicami in drugimi oblikami izostankov od dela.
Poslanci države članice spodbujajo, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bodo delavci to pravico lahko uveljavljali, tudi prek kolektivnih pogodb med socialnimi partnerji. Države morajo tudi zagotoviti, da delodajalci delavcev zaradi tega ne bodo diskriminirali, kritizirali, odpuščali ali jim kako drugače škodovali.
Zakonodaja bi morala določati tudi minimalne zahteve za delo na daljavo ter delovne pogoje, delovni čas in čas počitka.
Od začetka pandemije covida-19 se je delo od doma povečalo za skoraj 30 odstotkov, so ob tem dodali v Evropskem parlamentu. Pričakovati je, da bo ta odstotek ostal visok ali pa se celo še povečal.
Iz raziskav agencije Eurofound je razvidno, da je za delavce, ki delajo od doma, v primerjavi s tistimi, ki delajo v prostorih delodajalca, dvakrat bolj verjetno, da bodo prekoračili zgornjo mejo 48 opravljenih delovnih ur na teden. Skoraj 30 odstotkov tistih, ki delajo na daljavo, poroča, da vsak dan ali večkrat tedensko delajo v svojem prostem času. Med delavci, ki delajo v pisarni, je takih manj kot pet odstotkov.
