Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je ob tem evropske države pozval, naj pripravijo strožje ukrepe za zajezitev virusa in pospešijo cepljenje proti covidu-19.
Tveganje, povezano s širjenjem bolj nalezljivih sevov novega koronavirusa, je od danes visoko do zelo visoko. To pomeni, da lahko članice Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (EGP) pričakujejo "povečano število primerov covida-19 zaradi postopnega širjenja in možne prevlade različic, ki so bolj prenosljive", je zapisal ECDC.
Resnost razmer ob pojavu novih sevov virusa terja natančnejšo opredelitev najbolj tveganih predelov v EU, zato Evropska komisija predlaga uvedbo nove kategorije "temno rdečih" območij, kjer naj bi bila vsa nenujna potovanja močno odsvetovana, je po virtualnem vrhu EU povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen.
Voditelji članic EU so se danes strinjali, da pojav novih sevov virusa terja ohranitev ali okrepitev omejitvenih ukrepov, okrepitev genomskega sekvenciranja in pospešitev cepljenja, je povzel predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Do torka je bilo v 23 članicah EU in EGP potrjenih 1300 primerov britanske različice novega koronavirusa. Med njimi so glede na poročilo ECDC tudi Avstrija, Italija in Madžarska. Južnoafriški sev so medtem do torka potrdili v 10 članicah EU in EGP, med njimi je od slovenskih sosed le Avstrija. V teh desetih državah je bilo potrjenih 27 primerov tega seva.
ECDC je svoje članice pozval, naj spremljajo spremembe v prenosljivosti in resnosti okužbe, da bi identificirale in ocenile širjenje in vpliv različic. Svoje laboratorije pa naj pripravijo na okrepljeno testiranje.
"Ključno sporočilo je, da se je treba pripraviti na hitro zaostritev omejitvenih ukrepov v prihodnjih tednih, da bi obvarovali zmogljivosti zdravstvenih sistemov, in pospešiti kampanje cepljenja," je v poročilu zapisal center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Države pozivajo, naj povečajo število centrov za cepljenje in osebja, ki izvaja cepljenje proti covidu-19.
Posvarili so tudi pred sproščanjem ukrepov, čeprav je večina držav že začela cepljenje. Skupine prebivalstva, ki so ključne pri širitvi virusa, namreč še nekaj mesecev ne bodo prišle na vrsto.
Članice EU so se sicer danes dogovorile o skupnem okviru za vzajemno priznavanje izidov testov za diagnostiko covida-19 in za okrepljeno uporabo hitrih antigenskih testov. Gre za priporočilo, ki ni zavezujoče. Opredeljuje najboljše prakse in spodbuja članice, naj jih upoštevajo.
Priporočilo poleg vzajemnega priznavanja hitrih antigenskih testov in testov PCR med članicami unije vključuje tudi izmenjavo podatkov na digitalnih platformah, oblikovanje skupnega seznama hitrih antigenskih testov, ki naj bo prožen in naj ustrezno upošteva mutacije virusa, ter opredelitev okoliščin, v katerih se svetuje uporaba hitrih testov, na primer v primeru stikov potrjenih primerov in izbruhov bolezni.
Članice so dogovor v okviru pisnega postopka dosegle dober mesec po tem, ko je Evropska komisija predstavila predlog priporočila. Ob tem je komisija tedaj s podjetjema Abbott in Roche podpisala okvirno pogodbo za nabavo več kot 20 milijonov hitrih antigenskih testov v vrednosti do 100 milijonov evrov. Ti testi naj bi bili članicam unije na voljo od začetka tega leta.
Madžarska pa je kot prva članica Evropske unije izdala začasno dovoljenje za uporabo ruskega cepiva proti covidu-19 Sputnik V ter cepiva švedsko-britanskega farmacevtskega podjetja AstraZeneca in oxfordske univerze, o katerem naj bi Evropska agencija za zdravila šele odločila in to do konca meseca.
Vodja kabineta madžarskega premierja Viktorja Orbana, Gergely Gulyas je na tedenski novinarski konferenci pojasnil, da je bila madžarska vlada zaradi počasnosti Bruslja prisiljena najti svoje lastne vire za cepiva proti covidu-19, ker se množično cepljenje v EU še ni začelo zaradi zamud Evropske komisije.
Farmacevtsko podjetje Pfizer naj bi sicer od prihodnjega tedna znova zagotavljalo 100-odstotno dobavo cepiva proti covidu-19 članicam EU. Po zamudah v minulem tednu zaradi nadgradnje proizvodnih zmogljivosti so v Pfizerju sedaj napovedali, da se od prihodnjega tedna dobava nadaljuje po načrtih, so danes sporočili v Evropski komisiji.
Pfizer je minuli konec tedna presenetil z novico, da bodo v naslednjih tednih pri dobavi zamude. Obenem so v komisiji zatrdili, da so jim v podjetju zagotovili, da bodo zamujeno hitro nadoknadili in da bodo v prvem četrtletju dobavili vse predvidene odmerke.
Sedaj kaže, da bodo motnje v dobavi trajale le teden dni, ne več tednov, kot so napovedali sprva. Pričakuje se, da bodo zamujeno nadoknadili do sredine februarja.
Pfizer in BioNTech sta proizvedla cepivo, ki je lani decembra prvo dobilo odobritev za uporabo v EU. Unija se je s podjetjem dogovorila za nakup 600 milijonov odmerkov cepiva. V EU so že odobrili tudi cepivo Moderne, s katero se je unija dogovorila za 160 milijonov odmerkov.
EU je podpisala tudi pogodbe z družbami AstraZeneca za 400 milijonov odmerkov, Sanofi-GSK za 300 milijonov odmerkov, Johnson and Johnson za 400 milijonov odmerkov in CureVac za 405 milijonov odmerkov. Skupaj je torej naročila 2,3 milijarde odmerkov cepiv.
Odločitev Evropske agencije za zdravila (Eme), da ob uporabi ustreznih brizg dovoli šesti odmerek iz ene stekleničke, medtem ko je bilo pred tem mogoče iz ene viale uporabiti pet odmerkov, pa sproža številna vprašanja, na primer ali oziroma, kako to spreminja pogodbeni odnos.
