Krizni dodatek pripada delavcem, čigar novembrska plača je nižja od dvakratnika minimalne plače, pod pogojem, da so bili decembra prisotni na delu. Po tolmačenju ministrstva za delo se v limit za upravičenost do kriznega dodatka všteva tudi poslovna uspešnost v celotnem izplačanem znesku v mesecu, ko je bila ta izplačana, so pojasnili na GZS in dodali, da posledično delavci z nižjo plačo od dvakratnika minimalne plače do kriznega dodatka ne bodo upravičeni, če zaradi izplačane poslovne uspešnosti določen limit presežejo.
Po mnenju zbornice jih to postavlja v neutemeljeno slabši položaj. Kot so na GZS poudarili v pobudi, se v plačo delavca v posameznem mesecu običajno upošteva sorazmerni del poslovne uspešnosti za obdobje, za katerega je ta izplačana. Konkretno mnenje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z 8. januarja pa od tega splošnega pravila odstopa, so zapisali in izrazili prepričanje, da to mnenje odstopa tudi od zakonskega koncepta instituta plače.
GZS je je v pobudi ministrstvo pozvala, da ponovno preudari svoje mnenje glede upoštevanja poslovne uspešnosti in ga oblikuje v smeri, da se pri pridobitvi pravice do kriznega dodatka po sedmem protikoronskem zakonu upošteva sorazmerni delež ugotovljene in za določeno obdobje izplačane poslovne uspešnosti.
"Tako bi se poslovna uspešnost, izplačana za celotno koledarsko leto 2020, pri mesečnem izračunu višine delavčeve plače upoštevala v višini sorazmernega deleža ene dvanajstine zneska izplačane poslovne uspešnosti. Takšna interpretacija pa ne sme vplivati na pravico do kriznega dodatka za obdobje marec-maj 2020," so še zapisali v zbornici.
