Kot je sporočila predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, so personalne sankcije proti 25 britanskim državljanom sprejeli "kot odziv na neprijazna dejanja britanskih oblasti in na osnovi načela recipročnosti", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre torej za odgovor na sankcije, ki jih je julija proti Rusiji uvedla Velika Britanija.
London je takrat zaradi kršitev človekovih pravic uvedel sankcije proti skupno 49 posameznikom in organizacijam. Na seznamu je bilo tudi 25 Rusov, domnevno vpletenih v smrt ruskega odvetnika Sergeja Magnitskega leta 2009, ki sta jih doleteli prepoved vstopa in zamrznitev premoženja. To so bile sicer prve sankcije proti domnevnim kršiteljem človekovih pravic, ki jih je London uvedel sam, potem ko se je pred tem zgolj pridružil sankcijam, ki so jih uvedli Združeni narodi ali Evropska unija.
Uvoz večine prehrambenih izdelkov - mesa, mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave - iz EU in drugih držav, med drugim ZDA, Avstralije, Kanade in Ukrajine, je medtem Moskva prepovedala že leta 2014 kot odgovor na gospodarske sankcije, ki jih je zaradi tedanje krize v Ukrajini in sporne priključitve polotoka Krim proti Rusiji uvedel Zahod. Podobno kot v minulih letih so v Moskvi ta embargo z odlokom predsednika Vladimirja Putina danes podaljšali do 31. decembra 2021.
Kot piše dpa, pri embargu že dolgo ne gre zgolj za maščevanje zaradi sankcij Zahoda, temveč predvsem za podporo domačemu kmetijstvu in prehrambeni industriji ter krepitvi samooskrbe. Politiki v Moskvi embargo ocenjujejo kot velik uspeh, a številni Rusi se ne strinjajo, saj so z izključitvijo tuje konkurence vrtoglavo narasle cene ruskih prehranskih izdelkov, ti pa naj bi bili tudi slabše kakovosti.
