DZ je zakon potrdil z 48 glasovi za in 36 proti. Za so glasovali skoraj vsi poslanke in poslanci koalicije in SNS, proti pa ostale štiri opozicijske stranke.
Tonin je po izglasovanju predloga na Twitterju zapisal, da je vesel, da je DZ potrdil zakon, ki namenja en odstotek državnega proračuna za investicije v varnost. Da je s sprejemom zakona narejen pomemben korak v procesu posodabljanja Slovenske vojske (SV), se je strinjal tudi predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor.
Ob že sprejetih spremembah zakona o obrambi, ki izboljšuje enega od pogojev za boljšo ureditev položaja pripadnikov SV, in ob prizadevanjih ministrstva za obrambo, da izboljša kadrovsko strukturo vojske, ta stopa na pot postopnega in premišljenega nadaljnjega razvoja, je prepričan Pahor.
Razpravo o zakonskem predlogu je DZ opravil že konec septembra. Tonin je tedaj pojasnil, da je zakon ključen, da bi ustrezno opremili SV in obenem popravili "stare krivice". Tudi sicer je v minulih tednih večkrat poudaril, da je od tega zakona odvisno dolgoročno preživetje SV. Med predvidene investicije so po njegovih besedah uvrstili tiste, ki so resnično nujne.
V razpravi so bili koalicijski poslanci in SNS naklonjeni zakonski rešitvi, medtem ko so bili v preostalih opozicijskih poslanskih skupinah do zakona kritični, češ da denarja za take nakupe ni. Po njihovih navedbah bi v času epidemije novega koronavirusa morala biti prioriteta vlade vlaganje v blaženje zdravstvene, socialne in gospodarske krize, in ne vlaganje v vojsko.
DZ po opravljeni razpravi zaradi predloga Levice, da bi o tem vprašanju razpisali posvetovalni referendum, o tem vprašanju takrat še ni odločal. Konec oktobra je na to temo razpravljal DZ, a predloga Levice ni podprl. Zato slednja že takrat ni izključila možnosti naknadnega zakonodajnega referenduma.
A je obenem vlada državnemu zboru predlagala sklep, da bi bil zakonodajni referendum o tem vprašanju nedopusten, kar je v opozicijskih vrstah vzbudilo budne reakcije, češ da vlada odreka ljudstvu pravico do odločanja o prihodnosti.
DZ bo o tem sklepu odločal na izredni seji, če oz. ko bodo izpolnjeni pogoji v skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi. So pa danes tudi na obrambnem ministrstvu ocenili, da bi bil referendum o tem zakonu ustavno nedopusten. Sklicevali so se na pridobljeno pravno mnenje Inštituta za ustavno pravo.
Pravno mnenje sta izdelala Matej Avbelj in Igor Kaučič, iz sklepa pa izhaja, da so pri omenjenem zakonu izpolnjeni pogoji, zaradi katerih referendum zoper navedeni zakon po ustavi ni dopusten. Ti pogoji so, da mora pravni predpis po svoji obliki biti zakon in da mora vsebovati nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot, te pa so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč.
Kljub temu pa je koordinator Levice Luka Mesec danes napovedal, da bodo že v soboto začeli zbirati 2500 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Zakonu nasprotujejo tudi v LMŠ, SD in SAB, aktivno sodelovanje v referendumskih postopkih pa so napovedali le v SD.
Po Mesečevih ocenah čas za nakup orožja ne bi mogel biti slabše izbran, saj je Slovenija sredi največje zdravstvene in socialne krize. Zatrdil je, da v Levici niso proti vojski, a bi morala biti nabava orožja zadnja prioriteta vlade. "Investirati moramo v zdravje, socialno varnost in obnovo družbenih odnosov," je v izjavi za medije pojasnil Mesec.
Da bodo pri zbiranju podpisov aktivno sodelovali, so napovedali tudi v SD. predsednica SD Tanja Fajon se je strinjala, da bi vlada morala denar vlagati v zdravstvo, socialo, gospodarstvo in kulturo.
Tudi po ocenah prvaka LMŠ Marjana Šarca je sprejem zakona o investicijah v SV sredi epidemije slab znak državljanom, s čim se ukvarjajo in kaj so prioritete vlade. V SAB medtem poudarjajo, da ne odrekajo ustavne pravice do referenduma. A kljub nestrinjanju s tako visoko vojaško investicijo v času epidemije ne podpirajo referenduma o tem zakonu. Kot je pojasnila predsednica stranke Alenka Bratušek, je treba namreč SV, če jo imamo, zagotoviti opremo.
Rok za zbiranje podpisov za začetek referendumskih postopkov je sedem dni, nato pa predsednik DZ razpiše 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma.
Sprejeti zakon bo vojski v prihodnjih šestih letih zagotovil 780 milijonov evrov za investicije. To pomeni, da bo v letnih proračunih za prihodnjih šest let zagotovljenih po približno 50 milijonov evrov letno več za investicije, kot so predvidevali doslej; torej v šestih letih okoli 300 milijonov evrov več od predvidenih sredstev.
Z zakonom so obenem presegli dvoletni proračunski okvir, saj bo šestletni omogočil lažje sprejemanje dolgoročnih obveznosti. Letna poraba v letih 2021 in 2022 bo na ravni 100 milijonov evrov, v nadaljnjih štirih letih pa na ravni 145 milijonov evrov letno. Večji del oz. dobrih 52 odstotkov sredstev bo v prihodnjih šestih letih namenjen nakupu bojnih vozil.
