V skladu z 20. členom ZZUOOP je lahko zaposleni odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Če odsotnost od dela traja le en ali dva zaporedna dneva, je pravica izkoriščena, in je v istem koledarskem letu ni več mogoče izkoristiti še za preostanek.
Zaposleni o vsakokratni kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca ob nastanku bolezenskih znakov oziroma prvi dan odsotnosti. Zaposleni v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. V kolikor zaposleni ravna v nasprotju z navedenim, se nadomestilo za čas začasne odsotnosti ne izplača. Pri tem nadzor nad izvajanjem tega ukrepa izvaja tako delodajalec kot tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Navedeno pomeni, da zaposleni uveljavlja pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni na podlagi lastne ocene, da zaradi prisotnosti bolezni, ne zmore opravljati dela. Zaposleni v zvezi s to odsotnostjo tudi ne kliče oz. ne uveljavlja bolniškega staleža pri izbranem osebnem zdravniku, saj podlaga za izplačilo ni bolniški list, temveč prej omenjeno obvestilo delodajalcu.
Če se zaposlenemu zdravstveno stanje ne izboljša in obišče zdravnika, osebni zdravnik pa ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena.
Prav tako pa to tudi pomeni, ugotovljena začasna zadržanost od dela velja za naprej (od četrtega dne odsotnosti) in hkrati tudi za nazaj, za celotno obdobje kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni. V teh primerih izbrani osebni zdravnik izda elektronski bolniški list, na katerem kot prvi dan zadržanosti od dela označi dan, ko je zaposleni delodajalcu sporočil odsotnost od dela. Osebni zdravnik hkrati sam opredeli razlog zadržanosti od dela za celotno obdobje, pri čemer ni nujno, da je razlog »bolezen«, lahko je to katerikoli razlog (npr. poškodba izven dela, nega, izolacija idr.).
V skladu z navodili ZZZS lahko pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni uveljavljajo samo zaposleni (zavarovanci, ki so v zavarovanje vključeni iz naslova sklenjenega delovnega razmerja), tudi posredni in neposredni uporabniki proračuna občine ali države. Tega ukrepa pa ne morejo koristiti samostojni zavezanci za prispevek - torej zavarovanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe, vrhunski športniki in šahisti, kmetje ali zavarovane osebe, zaposlene pri tujih delodajalcih, vključene v obvezno zavarovanje v RS.
Nadomestilo zavarovancu izplača delodajalec, ki nato od ZZZS zahteva refundacijo tako izplačanega nadomestila. Če delodajalec pred izplačilom nadomestila ugotovi, da zaposleni opravlja pridobitno dejavnost ali se giba izven kraja svojega bivanja, delavcu ne izplača nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Lahko pa presoja tudi uporabo delovnopravnih sankcij po ZDR-1.
Nadomestilo za čas začasne odsotnosti z dela se od prvega dne odsotnosti z dela zagotavlja v skladu v skladu s 137. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in določbami Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Pri obračunu se uporabi urna osnova za nadomestilo v breme delodajalca, izračunana na podlagi plače zaposlenega iz obdobja po določbah ZDR-1 ali v kolektivni pogodbi. Odmerni odstotek je tako enak kot v primeru odsotnosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni (80 %).
ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. ZZZS nadomestilo refundira delodajalcu v breme Proračuna Republike Slovenije.
Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku tega ukrepa do 31. 3. 2021 (če ukrep ne bo podaljšan s sklepom Vlade Republike Slovenije). Pri tem ZZZS opozarja, da v kolikor bo zahtevek vložen po preteku tega roka, ZZZS nadomestila ne bo povrnil.
Če ZZZS ob ali po refundaciji nadomestila delodajalcu ugotovi, da je zaposleni opravljal pridobitno dejavnost, ali se gibal izven kraja (npr. anonimna prijava z dokazili, podatki FURS o izplačilih za to obdobje ipd.), ZZZS zahteva vračilo izplačanega nadomestila (od zavarovanca).
Če je v postopku refundacije ugotovljeno, da je bil zavarovancu za obdobje kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni, za katero delodajalec zahteva refundacijo nadomestila, izdan elektronski bolniški list, ZZZS refundacije ne izvede (razen, če bo elektronski bolniški list za to obdobje naknadno storniran).
Zahtevek za refundacijo se vloži elektronsko na spletni strani ZZZS v obliki Excel ali PDF datoteke. Za pripravo zahtevka lahko delodajalec uporabi objavljeni Excelov pripomoček, ki ga je pripravil ZZZS za dejanski oz. fiksni obračun, ali pa zahtevek, ki mora vsebovati podatke, ki so navedeni na predzadnjem zavihku Excelovega pripomočka, ki ga delodajalec pripravi iz svojega programa za obračun plač ter ga posreduje v PDF datoteki. Kot razlog zadržanosti na zahtevku in obračunu se označi št. 13 ''bolezen-3 dni'', pri čemer se zahtevku ne prilaga obvestila zavarovanca, niti bolniškega lista (ki ga ni).
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
