Nestrpno pričakovano in potrebno rahljanje ukrepov je privedlo do rasti primerov covida-19, v nekaterih članicah so razmere hujše kot marca na vrhuncu pandemije in to nas res skrbi, je poudarila komisarka.
Oboleli so sicer mlajši kot v prvem valu in smrtnost je manjša, a zasedenost enot za intenzivno nego se veča. Krize še ni konec. Jesen in zima prinašata več obolenj dihal ter nevarnost "smrtonosne dvojne pandemije" covida-19 in sezonske gripe, je nadaljevala.
Vnovično vsesplošno zaprtje bi po komisarkinih besedah škodilo našemu duševnemu zdravju, gospodarstvu, dobrobiti in izobraževanju naših otrok ter našemu delu in vsakdanjemu življenju, zato je nujno takojšnje ukrepanje.
Kiriakidesova je članice EU pozvala k ukrepanju na podlagi julijskih priporočil komisije, ki vključujejo poziv k prizadevanjem za zmanjšanje tveganj, ki jih prinaša "učinek koktajla" covida-19 in sezonske gripe, ki to jesen prvič sovpadata.
V Bruslju izpostavljajo zlasti poziv članicam, naj preprečijo dodaten pritisk na že tako preobremenjene sisteme zdravstvenega varstva s povečanim obsegom cepljenja in z dodatnimi javnimi naročili cepiv proti gripi na nacionalni ravni.
Pozivajo tudi k čim širšemu testiranju in sledenju stikom z okuženimi ter k izvedbi stresnih testov, torej preigravanja raznih scenarijev za zagotovitev boljše pripravljenosti na morebitno zaostritev zdravstvenega položaja.
Kiriakidesova je opozorila tudi, da je treba nasloviti problem "utrujenosti od covida-19", posebej prilagoditi obveščanje in osveščanje mladim ter okrepiti boj proti lažnim novicam.
Poleg tega je članice pozvala, naj se na podlagi predlogov komisije, predstavljenih v začetku meseca, čim prej dogovorijo o skupnih priporočilih za boljšo usklajenost ukrepov za omejitev potovanj zaradi covida-19, ki povzročajo kaos in nezadovoljstvo.
Ključni predlogi komisije so: članice naj opredelijo enotna merila za uvajanje omejitev, enoten barvni semafor tveganih območij in enoten pristop pri obravnavi ljudi, ki prihajajo z najbolj tveganih območij, zlasti glede testiranja in karantene.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je danes objavil novo, osveženo poročilo o tveganjih, v katerem je članice razdelil v tri skupine: s stabilnimi trendi, z zaskrbljujočimi trendi in z zelo zaskrbljujočimi trendi.
Slovenija je v drugi skupini z zaskrbljujočimi trendi, za katero je tveganje ocenjeno kot zmerno. V tej skupini se veča število primerov, tudi zaradi širšega testiranja, a še vedno gre pretežno za mlajše, malo je resnih in smrtnih primerov.
Direktorica centra Andrea Ammon je opozorila, da je trenutno veliko primerov v starostni skupini od 15 do 49 let, v kateri je sicer manjša verjetnost resnih primerov, vendar pa ti se pojavljajo tudi v tej skupini - 44 odstotkov resnih primerov, zabeleženih v minulih štirih tednih, je bilo v tej starostni skupini.
Ammonova je tudi izrecno opozorila, da je treba pri obveščanju o tveganjih in ukrepih ustrezno, z različnimi pristopi, nasloviti tri skupine prebivalstva: splošno prebivalstvo, ranljive skupine in mlade.
