Ena rdečih niti srečanja je bila poleg enake obravnave otrok tudi problematika razpršenosti zakonodaje, ki "hromi uresničevanje pravic otrok in onemogoča ustrezno interpretacijo največje koristi otrok na različnih področjih". V Sloveniji je namreč kar 46 zakonov, ki urejajo področje otrokovih pravic, so zapisali v sporočilu za javnost. Nekatere nevladne organizacije so na srečanju kot problem izpostavile tudi dolgotrajno pripravo enotnega dokumenta.
Nevladne organizacije vidijo problem tudi v pomanjkanju ustreznih strokovnih kadrov. Skrbi jih neznanje o pravicah otrok mnogih tistih, ki v stik z njimi prihajajo ob svojem delu. Pri tem po njihovih navedbah uporabljajo tudi neustrezno komunikacijo, stereotipe in predsodke.
Predstavniki nevladnih organizacij so Ruparčiča opozorili tudi na revščino med otroki. Po njihovi oceni jih namreč pod pragom revščine živi kar 40.000. Pandemija je po njihovih navedbah razgalila vse šibkosti sistemov, ki skrbijo za uresničevanje pravic otrok. V vsej nazornosti se namreč kaže neenakost pri dostopu do izobraževanja, strokovne pomoči, zdravstvene oskrbe in drugih segmentov skrbi za otroke.
Na otroke je po prepričanju predstavnikov negativno vplivala tudi karantena, ki je pustila velik pečat na njihovem duševnem zdravju. Telefoni za pomoč so namreč zaznali zaskrbljujoč porast klicev, ki pričajo o njihovih stiskah. Tako so izpostavili, da so programi, ki bi omogočili lajšanje stisk, nujni.
Predstavniki nevladnih organizacij so opozorili še na številne druge stiske otrok, od prostitucije mladoletnih, do pomanjkanja oskrbe za otroke brez spremstva. Opozorili so tudi na predolgo urejanje instituta stalnega spremljevalca, ki bi otrokom s posebnimi potrebami omogočil uspešno vključevanje v izobraževalni sistem in za izkazovanje svojih potencialov. Po njihovi oceni je med drugim nujno izboljšati tudi položaj otrok v sodnih postopkih in otvoriti Hišo za otroke.
