Sodišče je "zavrnilo izvršitev evropskega naloga za aretacijo, saj španski organ, ki je izdal nalog, ni imel pristojnosti za to", je sporočil bruseljski tožilec po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. "Urad bruseljskega javnega tožilca še preučuje, ali se bo pritožil na to odločitev," je še zapisal.
Puigov odvetnik Simon Bekaert pa je to odločitev označil za zmago. "Po treh letih pravne bitke je belgijsko sodišče zavrnilo izročitev Lluisa Puiga Španiji. Pravici je bilo zadoščeno," je poudaril na Twitterju. Po njegovih besedah je to tudi pomemben presedan, da špansko vrhovno sodišče ni pristojno za izdajo nalogov za aretacijo.
Tudi nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont je poudaril, da je belgijsko pravosodje potrdilo, da vrhovno sodišče ni pristojno, da jih preganja in jim sodi. "Španija ne spoštuje temeljnih pravic," je izpostavil na Twitterju.
60-letni Puig, ki je bil minister za kulturo, je zaradi njegove vloge pri poskusu odcepitve Katalonije od Španije obtožen državljanske nepokorščine in zlorabe javnih sredstev. Trije nekdanji katalonski voditelji so za ta kazniva dejanja na sodišču v Madridu prejeli 60.000 evrov globe in prepoved opravljanja javnih funkcij.
Španske oblasti so evropski nalog za aretacijo izdale tudi za Puigdemonta in nekdanjega ministra za zdravje Tonija Comina, ki sta prav tako v Belgiji. Vendar pa sta bila izvoljena za evropska poslanca in imata imuniteto, zaradi česar je belgijsko sodišče začasno prekinilo obravnavo nalogov za njuno izročitev. To velja tudi za nekdanjo katalonsko ministrico Claro Ponsati, ki je na Škotskem in je prav tako poslanka Evropskega parlamenta.
Španija je od parlamenta zahtevala, da trojici, ki je obsojena hujšega kaznivega dejanja vstajništva, odvzame imuniteto. Odločitev o tem je bila zaradi pandemije covida-19 preložena. Pričakovati jo je konec tega leta ali v začetku prihodnjega.
Devet nekdanjih katalonskih voditeljev, ki se niso zatekli v tujino, je bilo sicer oktobra lani v zvezi s poskusom odcepitve Katalonije obsojenih na zaporne kazni od devet do 13 let zapora. Najvišjo kazen je prejel nekdanji podpredsednik Katalonije Oriol Junqueras, ki je bil obsojen vstajništva in zlorabe javnih sredstev.
