Nemško ustavno sodišče je maja odločilo, da mora ECB v treh mesecih utemeljiti sorazmernost omenjenega programa kvantitativnega sproščanja, vzpostavljenega leta 2015, ter na razumljiv, utemeljen način dokazati, da cilji denarne politike ECB niso nesorazmerni, sicer bo Bundesbank iz njega izključena.
Svet ECB je na seji v začetku junija menil, da so v okviru programa odkupovanja obveznic zagotovljene zadostne varovalke za preprečevanje potencialnih negativnih učinkov.
Osrednja denarna ustanova v območju evra je pri tem podčrtala, da gre pri 2000 milijard evrov vredni shemi za ustrezen ukrep za zagotavljanje cenovne stabilnosti.
Spomnila je tudi na občutljiv gospodarski položaj, v katerem je ogroženih na milijone delovnih mest, anemično raven inflacije in napovedi o globoki recesiji v območju evra, ter dodala, da je odkupovanje obveznic učinkovito orodje za stimuliranje gospodarske rasti.
Svet ECB je nato predal dokumente nemški vladi in parlamentu, mediji pa so poročali, da so tu naleteli na odobravanje.
"Tako kot nemški Bundestag in zvezna vlada je tudi svet nemške Bundesbank mnenja, da so s tem pogoji, ki jih je 5. maja postavilo zvezno ustavno sodišče, izpolnjeni," so v ponedeljek pojasnili v nemški centralni banki in dodali, da bodo tudi v prihodnje odkupovali obveznice.
Sodišče medtem ne preverja skladnosti s sodbo, temveč to ugotavlja le, če tožniki zaprosijo za t. i. nalog za izvršbo. Tako zahtevo je že prejelo in jo preučuje.
Sodba je v EU sprožila burne odzive, rdeča nit vseh kritik pa je bila, da je evropsko pravo nad pravom posameznih držav članic unije.
Nemško ustavno sodišče je sodbo sicer utemeljilo na podlagi ocene, da ima program ECB številne stranske učinke, na primer na javni dolg, pokojninske in varčevalne sheme ter cene nepremičnin.
Spor so ustavnemu sodišču predložili posamezniki, ki so se pritožili zoper nemško vlado in nemško centralno banko.
