c S
Postopki s prosilci za azil skladni z nacionalno in evropsko zakonodajo 31.07.2020 18:51 Ljubljana, 31. julija (STA) - Na notranjem ministrstvu in policiji po današnjem poročanju Mladine glede novega azilnega režima Slovenije poudarjajo, da vsi postopki s prosilci za mednarodno zaščito potekajo v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo ter mednarodnimi konvencijami. Ukrep o omejitvi gibanja je odrejen glede na okoliščine posameznega primera, so navedli za STA.

Tujcem, ki izrazijo namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito, vedno zagotovijo vse pravice in jamstva, ki jim jih zagotavlja zakon o mednarodni zaščiti, vključno s pravno pomočjo, so zatrdili na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ).

Skladno z zakonom posamezna upravna dejanja in sprejemanje odločitev v postopku mednarodne zaščite izvajajo glede na okoliščine posameznega primera. Med te spada tudi ukrep omejitve gibanja, razloge za katerega določa 84. člen zakona o mednarodni zaščiti.

Ministrstvo je leta 2015 odredilo 19 ukrepov omejitve gibanja, 82 leta 2016, 48 leta 2017, 122 leta 2019, lani pa 22. Letos do 28. julija so odredili 116 omejitev gibanja (januarja eno, februarja dve, aprila dve, maja eno, junija 69 in julija 41). Vloženih je bilo 99 tožb, v šestih primerih se rok za vložitev tožbe še ni iztekel. Upravno sodišče je tožbam ugodilo v 58 primerih, so navedli.

"Ukrep je vselej izrečen na podlagi individualnih okoliščin vsakega posameznika, o kateri se lahko prosilec predhodno izreče. Prosilcu je ukrep izrečen s pisnim aktom, ki je podrobno obrazložen in preveden v jezik, ki ga razume. Zoper odločitev ima prosilec pravico do sodnega varstva, upravno sodišče pa mora pred odločitvijo o tožbi prosilca zaslišati," so pojasnili na MNZ.

Ukrep lahko traja do prenehanja razlogov, vendar največ tri mesece. Če razlogi po tem času še obstajajo, se ukrep s sklepom lahko podaljša še za en mesec.

MNZ pri tem upošteva tudi relevantno sodno prakso, ki pa ni vselej enotna. Prav tako vselej spoštuje odločitve upravnega sodišča, še posebej v primeru, ko je tožbi prosilca ugodeno. V tem primeru se ukrep omejitve gibanja v posameznem primeru nemudoma preneha izvajati.

Na današnji dan je v postojnskem centru za tujce nastanjenih 143 državljanov tretjih držav in 101 tujcev, ki so izrazili namero podati vlogo za mednarodno zaščito. "Skupna kapaciteta centra za tujce je 250 oseb, zato je težko razumeti očitke o prenatrpanosti in slabih razmerah, je pa način nastanitev prilagojena preprečevanju širjenja virusa," so za STA pojasnili na policiji.

Objekt je namreč razdeljen na štiri nastanitvene oddelke, in sicer sta dva oddelka za moške, en oddelek za mladoletnike brez spremstva in en oddelek za ranljive kategorije. Dodatno je vzpostavljena nastanitvena enota z bivalnimi zabojniki, v katerih z namenom omejevanja in preprečevanja širjenja novega koronavirusa bivajo na novo nastanjeni tujci.

Vsem tujcem je poleg osnovne oskrbe zagotovljena še psihosocialna, zdravstvena oskrba in druga potrebna oskrba, ki je lahko različna glede na individualnost primera. V polici še zavračajo očitke, da tujcem ni omogočena pravna pomoč ali dana možnost za podajo prošnje za mednarodno zaščito. To lahko podajo takoj pri prestopu državne meje oziroma prvem stiku s policisti, lahko pa tudi med bivanjem v centru za tujce.

V tem primeru policija namero posreduje v prevod in kasneje pristojnim na ministrstvo v nadaljnji postopek. Kot so dodali, do dokončne rešitve postopka za mednarodno zaščito policija tujcev ne vrača.

Tujci lahko v centru sprejemajo tudi obiske, ki pa so trenutno zaradi preprečitve širjenja virusa omejeni na tiste, ki so nujni za reševanje postopkovnih zadev zaradi omejitve gibanja in postopkov mednarodne zaščite ter vračanja.

Uslužbenci centra za tujce po navedbah policije s posamezniki vodijo individualne postopke. "Če v postopku ugotovijo, da obstajajo zadržki za vračanje, to upoštevajo in postopek vračanja prekinejo. Če zadržkov ni, policijski inšpektorji in ostali sodelavci v centru izvedejo vse potrebno, da se izvrši odločba o vrnitvi oz. da se državljana tretje države vrne v državo izvora oziroma v državo, iz katere je prišel v Slovenijo," so pojasnili.

V ta namen je vsakemu tujcu, ki je sprejet v center, izdana odločba, ki je pripravljena in izdana ob prisotnosti prevajalca. Po sprejemu so tujci seznanjeni z nadaljnjimi, z zakonom določenimi postopki. To so lahko vračanje na podlagi dvostranskih sporazumov v sosednje države, od koder so nezakonito prišli v Slovenijo, vračanje v državo izvora ali v drugo državo, ki jih je pripravljena sprejeti, ali možnost podaje prošnje za mednarodno zaščito.

V policiji so se odzvali tudi na Mladinino poročanje o protestih tujcev v začetku tedna. Po podatkih policije sta državljana Alžirije in Maroka splezala na bivalni zabojnik, od koder sta izražala nestrinjanje z odločitvijo o omejitvi gibanja. Kmalu po posredovanju policistov sta oba prostovoljno sestopila z zabojnika. Alžircu, ki se je pri tem tudi samopoškodoval, so takoj nudili tako zdravniško kot psihosocialno pomoč.