Dinamika marsikaterega projekta bo sicer v veliki meri odvisna od epidemiološke slike v državi. Od širjenja covida-19 bodo odvisni ukrepi za zajezitev okužb in za blažitev posledic epidemije. Pristojni bodo morali tako še v času počitnic sprejeti nekatere ključne odločitve o tem, ali se bodo učenci septembra odpravili v šolo in če ja, v kakšni obliki bo potekal pouk, stalno pa visijo v zraku tudi vnovična zaostrovanja omejitvenih ukrepov, od omejevanja dela lokalov do možnosti zapiranja mej.
Ne glede na stanje razširjenosti okužbo z novim koronavirusom pa vladna koalicija do konca avgusta napoveduje pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2020, ki ga je spričo nepričakovanih izdatkov ob epidemiji covida-19 napovedala že pred nekaj meseci. "Prioriteta ministrstva za finance v naslednjih mesecih bo gospodarsko okrevanje in čim hitrejša vrnitev javnih financ v okvir fiskalnega pravila," so ob tem napovedali na ministrstvu za finance.
Minuli četrtek je vlada že sprejela usmeritve za pripravo predloga rebalansa. Ministrstvom je naložila pripravo ukrepov za omejitev rasti oz. za znižanje izdatkov, predvsem v smeri odložitve izdatkov, ki niso nujni. Do oktobra mora vlada za DZ pripraviti tudi predlog proračuna za prihodnji dve leti.
Po pričakovanjih se bo veliko ukvarjala s programom za črpanje sredstev, ki bodo Sloveniji na voljo v okviru dogovorjenega svežnja za okrevanje EU po koronski krizi. V ta namen bosta delovali tudi dve delovni skupini. Eno bo vodil predsednik vlade Janez Janša, člani ekipe pa bodo ministri in davčni strokovnjak Ivan Simič. Skupina se bo sestala enkrat mesečno. Druga bo operativna skupina na ravni strokovnjakov, ki se bo sestajala tedensko.
Vlada namerava načrt za okrevanje in odpornost obravnavati do konca avgusta. Prioritetni projekti za črpanje sredstev so na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe starejših.
V DZ nekaj odmevnih zakonov
Poslanci bodo po počitnicah intenzivno zagrizli v delo. Terminski program dela DZ za september nakazuje nekaj odmevnih zakonov. Čaka jih odločanje o noveli zakona o trgovini, s katero nameravajo z nekaj izjemami zapreti trgovine ob nedeljah.
Pred poslanci bo tudi vladni predlog novele zakona o obrambi, ki za vojake s specialističnimi znanji predvideva možnost podaljšanja pogodb o zaposlitvi tudi po 45. letu starosti in poenostavlja njihovo prezaposlitev v drug državni organ. Kljub sprva napovedani javni obravnavi je junija vlada z njim ob napovedani podpori poslanskih skupin pohitela in ga poslala v DZ. Tam je pričakovati tudi nadaljnjo obravnavo predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski (SV) med letoma 2021 in 2026, ki je na zadnji seji pred počitnicami prestal prvo branje.
Odmevna bo po pričakovanjih tudi obravnava novele zakona o nalezljivih boleznih, s katerim skupina poslancev predlaga, da bi bilo obvezno cepljenje za zdravstvene delavce, vključno s cepljenjem proti sezonski gripi. Predlagajo tudi, da necepljenih otrok ne bi mogli vpisati v javne oz. javnofinancirane vrtce.
Septembra je pričakovati tudi interpelacijo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Ta je sicer premierju Janezu Janši podal odstopno izjavo po hišnih preiskavah glede nabav medicinske in zaščitne opreme konec junija, a Janša o odstopu ni obvestil državnega zbora. Pozneje je pojasnil, da je Hojsa prosil, naj z odločitvijo o odstopu počaka in še enkrat premisli, dokler ne bo nove rešitve. Ker Hojs očitno ostaja na položaju, se bo septembra zagovarjal pred poslanci.
O zaščitni opremi bo v DZ tudi sicer veliko razprave. Med drugim je na zahtevo večjega dela opozicije pričakovati odreditev parlamentarne preiskave, s katero naj bi ugotavljali tudi finančno (ne)učinkovitost ukrepov v zvezi z epidemijo. Z delom bo medtem verjetno začela preiskovalna komisija glede zaščitne in medicinske opreme, ki jo je DZ odredil na zahtevo koalicije.
Poslanci bodo morali strniti vrste in sprejeti tudi spremembe volilne zakonodaje, s katerimi morajo do decembra uresničiti ustavno odločbo, ki jih napotuje k spremembi določil o volilnih okrajih, saj so trenutni zaradi prevelikih razlik neustavni.
Med zahtevnejšimi zavezami koalicije oblikovanje demografskega sklada
Koalicija se bo jeseni pospešeno ukvarjala z nekaterimi zavezami iz koalicijske pogodbe. Med njimi je oblikovanje demografskega sklada, ki ga je doslej napovedalo že več koalicij v zadnjih letih, a se o tem stranke niso uspele uskladiti.
Tudi za Janševo vlado bo po pričakovanjih najtrši oreh vprašanje, katere državne naložbe vključiti v sklad. Čeprav so po srečanju 10. junija sporočili, da so se uskladili o tem, da bodo vanj prenesli vse državno premoženje, pa bo potrebnega več usklajevanja. Koalicijska delovna skupina ima na mizi osnutek zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, so pojasnili koalicijski partnerji. Vsebine sicer ne razkrivajo, na ministrstvu pa so navedli le, da v sklopu priprav preučujejo različne možnosti in da je demografski sklad eden ključnih projektov, h katerim so se vladne stranke zavezale v koalicijski pogodbi.
Medtem naj bi vlada na eni od prihodnjih sej potrdila odlok o ustanovitvi urada za demografijo, ministrstvo za zdravje pa bo sredi avgusta koalicijskim partnerjem poslalo tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi šel konec avgusta v javno razpravo. Pričakovati je, da bo tudi tokrat največji izziv finančni del.
V NSi pa so za jesen napovedali predvsem ukrepe na področju zdravstva. Med drugim so pripravili predlog zakonskih rešitev za dolge čakalne vrste v zdravstvu, pri čemer rešitev vidijo v vključevanju vseh razpoložljivih kapacitet v javni zdravstveni sistem.
V koaliciji bo vroče tudi ob usklajevanju medijske zakonodaje, ki je še v javni razpravi. Ministrstvo za kulturo je sprva predvidelo le nekajdnevno javno razpravo, kar je - poleg kritik na vsebino - v javnosti vzdignilo precej prahu. Na pozive koalicijskih partnerjev, ki o predlogih niso usklajeni, so razpravo podaljšali do 5. septembra.
Septembra pa predvidoma vlada obravnavala tudi predloga novel zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti. Pri zakonu o tujcih gre za vnovičen poskus uzakonitve člena o obravnavi tujcev v primeru pojava kompleksne krize, recimo v primeru spremenjenih razmer na področju migracij ali drugih okoliščin. Rešitev naj bi nadomestila na ustavnem sodišču razveljavljeni 10.b člen zdajšnjega zakona o tujcih, ki je omejeval možnost vlaganja prošenj za azil ob množičnih migracijah.
Ljubljana, 29. julija (STA)
