"Proizvajalec motornih vozil, čigar nezakonito manipulirana vozila so prodana v drugih državah članicah, je lahko tožen na sodiščih teh držav," je v razsodbi danes zapisalo evropsko sodišče. Škoda, ki nastane kupcu, namreč nastane v državi članici, v kateri se je zgodil nakup po ceni, višji od dejanske vrednosti.
Avstrijsko potrošniško združenje VKI je v Celovcu vložilo tožbo proti Volkswagnu zaradi škode, ki so jo utrpeli avstrijski kupci, ker je Volkswagen motorje dizelskih vozil opremil s sporno programsko opremo za goljufanje na testih izpušnih plinov. VKI od Volkswagna zahteva 3,6 milijona evrov in stroške, prav tako pa naj bi bil proizvajalec odgovoren za vse stroške, ki jih sedaj še ni mogoče opredeliti in se lahko pojavijo v prihodnje.
K skupinski tožbi je pristopilo 574 avstrijskih potrošnikov, ki so kupili nove ali rabljene volkswagne z motorjem EA 189. Za te motorje je Volkswagen v aferi dieselgate priznal, da so opremljeni z goljufivo programsko opremo.
VKI trdi, da so kupci spornih avtomobilov oškodovani, ker ne bi kupili vozila, če bi bili v času nakupa seznanjeni z manipulacijo, ali pa bi za tako vozilo odšteli najmanj 30 odstotkov manj. Od Volkswagna terja, da kupcem vrne razliko med tržno ceno in dejansko vrednostjo.
Volkswagen s sedežem v nemškem Wolfsburgu je izpodbijal pristojnost avstrijskega sodišča v tej zadevi, a je Sodišče EU prikimalo kupcem. Glede nastale škode je ob tem navedlo, da je ta nastala v trenutku nakupa vozila, saj je bila cena višja od dejanske vrednosti. Pri tem pa škoda ni posredna, niti ni zgolj materialna.
Odločitev predstavlja pomemben precedens za stranke, ki so kupili sporne volkswagne kjer koli po Evropi.
Potrošniško združenje VKI je septembra 2018 v 16 skupinskih tožbah zbralo zahtevke okoli 10.000 kupcev. Skupna vrednost tožb proti Volkswagnu je 60 milijonov evrov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Z današnjo odločitvijo Sodišča EU so v VKI zadovoljni: "S tem se lahko postopki v Avstriji nadaljujejo in sodišča se lahko - dve leti po vložitvi tožb - končno posvetijo vsebini."
Volkswagen je leta 2017 priznal, da je s posebnimi napravami in programsko opremo goljufal pri testiranju izpušnih plinov, da bi tako zadostil strogim okoljskim standardom. Skupaj naj bi tovrstno programsko opremo imelo okoli 11 milijonov Volkswagnovih vozil.
Po razkritju škandala se je Volkswagen soočil s številnimi tožbami in zahtevki za izplačilo odškodnin in vračilo kupnin za avtomobile. Samo v ZDA je Volkswagen za kazni, odškodnine in stroške popravil po izbruhu afere plačal več kot 30 milijard evrov.
V Nemčiji se je proizvajalec konec junija poravnal glede več kot 90 odstotkov odškodninskih zahtevkov v okviru skupinske tožbe, kar ga je skupaj stalo okoli 750 milijonov evrov. Več tisoč kupcev v Nemčiji se je sicer odločilo za individualne tožbe, ki še nekaj časa ne bodo zaključene.
Za tožbo proti Volkswagnu so se odločili tudi nekateri slovenski kupci njihovih dizelskih vozil. K skupinski tožbi, ki jo je leta 2018 prek nemške družbe Financialright vložila Zveza potrošnikov Slovenije, je pristopilo 6024 slovenskih potrošnikov. S tožbo zahtevajo povrnitev kupnine za vozilo v zameno za njegovo vračilo.
