Dogodek je v javnosti sprožil številne kritične odzive, saj so nekateri mediji objavili posnetke, iz katerih je ob odvzemu razvidno kričanje in upiranje otrok. Po njihovem poročanju naj bi odvzem v prisotnosti socialnega izvršitelja, policistov in socialnih delavk trajal več ur. Izvršitelj naj bi postopek celo želel prekiniti, a je sodnica v telefonskem klicu vztrajala, da izvršbo konča.
Dogajanje je sprožilo številne poizvedbe pristojnih institucij s strani pravosodnega ministrstva, varuha človekovih pravic in sodnega sveta z zahtevami o časovni dinamiki in nekaterih drugih vidikih obravnavanja primera.
Podpredsednica ljubljanskega okrožnega sodišča Mihela Mohorič je na novinarski konferenci pojasnila, da so bile vse nadzorstvene pritožbe, vložene na sodišče, v zvezi s konkretnim primerom zavrnjene kot neutemeljene.
Vloženih je bilo tudi več zahtev za izločitev sodeče sodnice, a so ob nadzoru ugotovili, da slednja v zadevi odloča nepristransko. Mohoričeva je še dodala, da so bili tudi vsi rokovni predlogi s strani višjega sodišča v Ljubljani zavrnjeni.
Mohoričeva je ob tem opozorila na redko prakso, da je ljubljansko okrožno sodišče tudi samo predlagalo, da ljubljansko višje sodišče samo opravi nadzor poslovanja. Rezultati pa so pokazali, da je bil primer s strani sodišča časovno ustrezno in pravilno voden. Ob tem je dodala, da razlogi za zastoje niso na strani sodišča, ampak na strani strank.
Prejšnji mesec je sicer ljubljansko višje sodišče odločalo tudi o štirih pritožbah pravdnih strank zoper sklepe sodišča, večinoma vezane na začasno zaupanje otrok enemu od staršev in na sklep sodišča, da se stike otrok z drugim od staršev začasno ukine. Višje sodišče je tudi v tem primeru ugotovilo, da je okrožno sodišče ravnalo pravilno.
Mohoričeva je še poudarila, da je bila odločitev sodišča v največjo korist otrok, saj bi lahko bili v nasprotnem primeru ogroženi.
Ob tem je vodja oddelka za družinsko sodstvo Nadja Marolt opozorila tudi na dolžnost staršev, da pri tovrstnih situacijah ravnajo v korist otroka. Slednji lahko v sodelovanju s Centri za socialno delo (CSD) postopke zaključijo hitro in neboleče. V nasprotnem primeru, ob vseh izčrpanih možnostih, nesodelovanju staršev in pooblaščencev pa morajo v družinsko dinamiko poseči sodniki, kar se je zgodilo tudi v konkretnem primeru.
Po oceni Marlotove imajo pomembno vlogo v tovrstnih družinskih zadevah tudi izvedenci klinične psihologije. V konkretnem primeru je bil sklep o izvedencu po njenih navedbah izdan že leta 2018, a eden od staršev z njim ni želel sodelovati, zato je izvedenec zadevo vrnil sodišču.
Konkretne vsebine primera tako Mohoričeva kot Maroltova nista želeli komentirati, saj zadeva še ni zaključena. Je pa Maroltova zagotovila, da je bilo stanje otrok takoj ob premestitvi k očetu preverjeno s strani sodišča. Po njenih informacijah naj bi bil na terenu tudi CSD, ki otroke preverja z napovedanimi in nenapovedanimi obiski.
