Le prostovoljna namestitev aplikacije je v okviru evropskega pravnega reda lahko sprejemljiva, poudarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Opozorila je še, da morajo nove pravne podlage, ki bi nalagale obvezno rabo aplikacije, spoštovati temeljne standarde varstva pravic posameznikov, kar pomeni, da morajo biti zakonite in ustavne, časovno omejene, morajo biti nujne in sorazmerne glede na zasledovani cilj.
"Posebna skrb bi morala biti posvečena vprašanju obvezne rabe pri posameznikih, ki jim je bila odrejena karantena. Ti namreč niso potrjeno okuženi, o čemer bi aplikacija obveščala ostale uporabnike, pač pa je obvezna raba 'na zalogo' in s tem zelo vprašljiva z vidika sorazmernosti in nujnosti," je opozorila.
Informacijskega pooblaščenca še posebej skrbi predvidena globa od 200 do 600 evrov za kršitelje obvezne uporabe aplikacije. "Tovrstne aplikacije delujejo zanesljivo le na novejših pametnih telefonih in prisila, da si jo pod grožnjo globe naložijo vsi, ki jih zakon opredeljuje, četudi na njihovi napravi ne bo zanesljivo delovala, je nesorazmerna in ne prispeva k ciljem, za katere si prizadeva zakonodajalec," je navedla Prelesnikova. Opomnila je tudi, da veliko ljudi niti nima primerne naprave, da bi tak ukrep lahko spoštovali.
Poleg tega po njeni oceni določbe predloga zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, ki ga bo DZ potrjeval na julijski seji, nikakor niso zadostne v smislu pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov. Prav tako iz predloga zakona ne izhaja delitev obveznosti in dolžnosti pristojnih organov glede zagotavljanja varnega in ustreznega delovanja aplikacije.
Iz predloga zakona po navedbah informacijske pooblaščenke izhaja tudi nova določba glede obdelave identifikacijskih in lokacijskih podatkov posameznika. Ta določba vzpostavlja podlago za pridobivanje in uporabo teh podatkov o osebah, ki jim je začasno omejena osebna svoboda zaradi ukrepov, kot je npr. karantena.
Prelesnikova je nad to določbo izjemno zaskrbljena, saj jo gre brati v smislu pooblastila, da lahko pristojni organi za namen nadzora nad upoštevanjem karantene ali samoizolacije od operaterja elektronskih komunikacij ali drugega ponudnika storitev informacijske družbe pridobivajo podatke o lokaciji te osebe oz. o lokaciji njenega telefona ali druge naprave.
Ob tem je spomnila, da je bil podoben ukrep sledenja lokacijam predlagan v prvem protikoronskem zakonu (sporni 104. člen), ki zaradi velikega nasprotovanja ni bil sprejet. Poslance je zato pozvala, naj ne potrdijo določb glede spremljanja lokacij državljanov in glede obvezne aplikacije za sledenje stikov.
"Namestitev aplikacije na naprave uporabnikov bi morala biti prostovoljna in brez negativnih posledic za posameznike, ki se bodo odločili, da aplikacije ne bodo prenesli oziroma uporabljali," piše tudi v smernicah EU, objavljenih sredi aprila. Te sicer niso pravno zavezujoče, določajo pa značilnosti in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati aplikacije, da so skladne z zakonodajo EU o varovanju zasebnosti in osebnih podatkov.
Več o tem, da so predlagane določbe zakona, ki predvidevajo obvezno namestitev aplikacije za tiste v karanteni oz. okužene v nasprotju s smernicami Evropske unije o aplikacijah za sledenje, pa STA objavlja tudi na portalu Neja https://neja.sta.si/
Ljubljana, 04. julija (STA)
