Vlada po navedbah sindikata namreč ugotavlja, da določbe kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti ne dajejo podlage za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem brez ugotovitve, da jih je epidemija prizadela in jim povzročila škodo, ki bi jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi.
Na podlagi tega je ministrstvo za obrambo sindikatu ministrstva za obrambo in ostalim sindikatom na področju obrambe sredi maja posredovalo dopis s stališčem, da mora biti iz vloge javnega uslužbenca razvidno, kako ga je epidemija prizadela, sicer bo vloga zavrnjena.
Po mnenju sindikata je iz tega mogoče sklepati, da praktično noben delavec oz. javni uslužbenec ni upravičen do izplačila solidarnostne pomoči zaradi razglašene epidemije. Slednje, kot navajajo, potrjuje tudi podatek, da je ministrstvo za obrambo začelo vsem zaposlenim na ministrstvu zavračati izplačilo solidarnostne pomoči.
V sindikatu se s tem ne strinjajo, zato so 21. maja vladi posredovali predlog za pogajanja, na kar pa niso dobili odgovora, zato so začeli postopek za kolektivni delovni spor. V predlogu zanj delovnemu sodišču predlagajo, da razsodi, da se članom sindikata izplača solidarnostna pomoč zaradi razglašene epidemije v višini 693 evrov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
S tem so v sindikatu "začeli uresničevati dane obljube, s katerimi želimo zaščititi pravice zaposlenih in zagotavljati dosledno spoštovanje določil kolektivne pogodbe". Hkrati vabijo, da se postopku v kolektivnem delovnem sporu pridružijo vsi sindikati javnega sektorja.
40. člen kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, na katerega se sklicujejo v sindikatu, sicer določa, da delavcu oziroma njegovi družini v določenih primerih pripada solidarnostna pomoč, in sicer v primeru smrti delavca ali ožjega družinskega člana, težje invalidnosti, daljše bolezni ter elementarne nesreče ali požara.
