Gre sicer za priporočilo, ki naj bi zagotovilo usklajeno ukrepanje, nujno za preprečitev ponovnega uvajanja nadzora znotraj schengna. To priporočilo ni pravno zavezujoče, končna odločitev o nadzoru na zunanjih mejah je v rokah posamezne države.
V skladu s sprejetim priporočilom naj bi članice unije v sredo začele odpravljati omejitve na zunanji meji za prebivalce Alžirije, Avstralije, Kanade, Gruzije, Japonske, Črne gore, Maroka, Nove Zelandije, Ruande, Srbije, Južne Koreje, Tajske, Tunizije in Urugvaja.
Pod pogojem, da bo ukrepala vzajemno, je na seznamu tudi Kitajska.
Poleg tega so se članice dogovorile, da se prebivalce žepnih državic Andore, Monaka, San Marina in Vatikana v tem primeru obravnava kot prebivalce EU.
EU je odločitev sprejela ob upoštevanju epidemioloških razmer in omejevalnih ukrepov v teh državah, vključno z ukrepom ohranjanja fizične razdalje, ter drugih gospodarskih in socialnih vidikov.
Ključna epidemiološka merila so bila, da mora biti število novih okužb na 100.000 prebivalcev v minulih 14 dneh blizu ali pod povprečjem EU na dan 15. junija, da mora biti trend novih primerov stabilen oziroma padati ter da mora biti ukrepanje na splošno ustrezno.
V državah, za katere bodo omejitve veljale še naprej, so iz njih izvzeti državljani EU in njihovi družinski člani, rezidenti EU za daljši čas in njihovi družinski člani ter potniki s posebno funkcijo ali potrebo.
Omejitev nebistvenih potovanj iz tretjih držav v unijo zaradi pandemije novega koronavirusa so voditelji članic unije podprli sredi marca, sprva za 30 dni, nato je bil ukrep večkrat podaljšan.
Ukrep sedaj izvajajo vse članice EU razen Irske ter schengenske države Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. Prav tako ga ne izvaja Združeno kraljestvo, so pa Britanci kljub brexitu v prehodnem obdobju še vedno obravnavani kot državljani EU, zato omejitve zanje ne veljajo.
Notranji minister Aleš Hojs je danes na novinarski konferenci, na kateri je sicer naznanil svoj odstop, glede omenjenega seznama dejal, da bo Slovenija dokumentu predložila posebno izjavo, v kateri bo opredelila, da si pridržuje pravico, da še naprej sama ureja svoje epidemiološke meje ter oblikuje rdeče, rumene in zelene sezname.
Seznam EU je zgolj priporočilo, vsaka država se sama odloča, kako bo odpirala oziroma zapirala meje do tretjih držav, je še poudaril Hojs.
EU kot mejo za uvrstitev na zeleni seznam določa povprečje EU, ki je 16 okužb na 100.000 prebivalcev v 14 dneh, medtem ko namerava slovenski NIJZ ostati pri 10 okužbah na 100.000 prebivalcev, saj Slovenija "svojih standardov ne bo spuščala in prilagajala", pa je dejal vladni govorec Jelko Kacin.
Na evropskem seznamu epidemiološko varnih tretjih držav sta tudi Srbija in Črna gora, ki sta na slovenskem rdečem oziroma rumenem seznamu.
