Večino smrtnih kazni v ZDA izvršijo na ravni zveznih držav, ki te kazni še niso odpravile. Gre za peščico držav, večinoma na konservativnem jugu. Lani so v ZDA usmrtili 22 obsojencev.
Smrtno kazen pozna tudi ameriška zvezna zakonodaja, vendar so usmrtitve redke in nazadnje so jo izvedli pred 17 leti.
Vrhovno sodišče je decembra lani blokiralo odločitev administracije predsednika ZDA Donalda Trumpa o ponovnem izvajanju smrtnih kazni na zvezni ravni in štirim obsojencem dovolilo pritožbo na prizivno sodišče. To jim ni uspelo in vrhovno sodišče je sedaj odpravilo zadnjo pravno oviro pred obnovo usmrtitev 13. julija. Tri so napovedane za julij, ena avgusta.
Kot prvega naj bi 13. julija usmrtili Daniela Lewisa Leeja, zagovornika nadvlade bele rase, ki je bil leta 1999 obsojen na smrt zaradi umora para in njune osemletne hčerke v Arkansasu.
Med štirimi obsojenci je tudi napadalec na bostonski maraton leta 2013 Džohar Carnajev, ki je tam nastavil bombo ter ubil tri ljudi, 260 ljudi pa je bilo poškodovanih.
Po zvezni zakonodaji sicer v ZDA na izvršitev smrtne kazni čaka okoli 60 obsojencev.
Za večino zločinov sodijo na sodiščih zveznih držav, na zveznih sodiščih pa tudi za najhujše zločine, kot so teroristični napadi in zločini iz sovraštva, kot tudi za zločine, storjene v vojaških oporiščih in indijanskih rezervatih.
V zadnjih 45 letih so na zvezni ravni usmrtili le tri obsojence, med njimi Timothyja McVeigha leta 2001 zaradi bombnega napada na zvezno poslopje v Oklahoma Cityu leta 1995, v katerem je umrlo 168 ljudi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
