Sveženj za okrevanje Evrope po pandemiji v vrednosti 1850 milijard evrov je v Evropskem parlamentu pred razpravo predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Vključuje 1100 milijard evrov za prihodnji večletni proračun EU in dodatnih 750 milijard evrov za instrument za okrevanje. EU je na prelomnici, ki jo bo zaznamovala za vselej, je poudarila von der Leynova.
Vodja največje politične skupine v parlamentu Evropska ljudska stranka (EPP) Manfred Weber je povedal, da predlog Evropske komisije pomeni, da se je vrnila evropska solidarnost. Ta pa gre po njegovih besedah vedno z roko v roki z odgovornostjo. Pri tem je izpostavil spoštovanje vladavine prava in da tudi tiste države, ki bodo prejele pomoč, izpolnijo svojo nalogo in uvedejo potrebne reforme.
Z njim se je strinjal vodja politične skupine liberalcev (Renew) Dacian Ciolos, ki je poudaril, da je solidarnost ključna, a je povezana z vrednotami. Zatrdil je, da liberalci ne bodo podprli prihodnjega večletnega finančnega okvirja, če prejemanje evropskih sredstev ne bo povezano s spoštovanjem vladavine prava in vrednot EU.
Pomen vladavine prava je izpostavila tudi sopredsedujoča skupini Zelenih Ska Keller, ki je predlog označila za zelo velik korak naprej. Zagotoviti moramo, da je denar dobro vložen v projekte, ki bodo koristni na dolgi rok, ki ustvarjajo delovna mesta in varujejo planet, ki ga imamo," je poudarila.
Iratxe Garcia Perez, vodja socialistov demokratov, pa je izpostavila, da ne gre samo za solidarnost, ampak je na kocki tudi prihodnost EU. Po njenih besedah gre za preživetje evra, enotnega trga EU in samega evropskega projekta.
Tudi Johan van Overtveldt iz skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) je poudaril pomen okrepitve enotnega trga. Med drugim pa je podprl uvedbo davka za digitalne velikane. Za to so se zavzeli tudi predstavniki nekaterih drugih političnih skupin v Evropskem parlamentu, med drugim Weber iz EPP.
V skrajno desni skupini Identiteta in demokracija (ID) pa so medtem predlogu Evropske komisije očitali, da bodo sklad financirali državljani. "Gre za velike številke, to je velika cena za državljane," je poudaril Jörg Meuthen. To je označil za hipokrizijo.
Tudi Manon Aubry iz Levice (GUE/NGL) je komisijo opozorila, da bremena financiranja sklada ne sme prenesti na državljane. Pojasnila je, da bodo večino sredstev prispevale države, ki bodo to prenesle na državljane. Komisiji je očitala, da govori o skladu za prihodnje generacije, obenem pa nanjo prenaša dolgove.
V skupinah EPP, S&D in Zelenih so poudarili, da je treba zdaj prepričati še države članice, da bodo podprle načrt komisije. Več poslancev iz različnih skupin je Avstrijo, Švedsko, Dansko in Nizozemsko, ki veljajo za varčne države članice, pozvalo, naj omogočijo obnovo evropskega gospodarstva.
