"Pogoj za izvajanje zakonov je sprejem uredb in pridobitev odgovorov na tehnično izvedbena vprašanja, ki smo jih posredovali ministrstvu za finance in Banki Slovenije, saj paket predpisov za lažje zagotavljanje likvidnostnih potreb gospodarstvu ni natančno izvedbeno opredeljen in odpira mnogo neznank," so povedali v Združenju bank Slovenije.
Neznanke morajo biti v okviru kreditnega procesa predhodno razrešene tako z vidika odobravanja kreditov kot z vidika računovodenja in poročanja v skladu z veljavno bančno regulativo, pa tudi z vidika zagotavljanja pravne varnosti v primeru, da pride do unovčitve poroštva, so navedli in pojasnili: "Ker gre za zakon, ki ureja nove obveznosti, je nujnost vnaprejšnjih jasnih pravil za izvedbo toliko bolj ključna."
Eno pomembnejših vprašanj je, kako bodo banke vedele, ali je poroštvena kvota države izpolnjena ali ne. Drugo so jasna opredelitev tega, ali bo poroštvo v primeru unovčitve plačano z denarjem ali vrednostnim papirjem. Med odprtimi vprašanji sta še čas, ki ga ima SID banka za preverjanje izpolnjevanja pogojev za unovčenje poroštva, in točno katera podjetja so upravičena do tega ukrepa.
Banke podjetjem odobravajo kredite, a ne po tej zakonodaji. "Za večje obsege zagotavljanja nove likvidnosti je zato nujna operacionalizacija poroštva države," so izpostavili v ZBS. Ker je njena hitrost zelo pomembna, smo zaprosili za okrepitev sodelovanja, da bi z vsemi relevantnimi inštitucijami lahko čim prej dokončno dogovorili in razjasnili pravila delovanja, so dodali.
V največji banki v državi, NLB, so povedali, da večjega povpraševanja po posojilih s poroštvom države niso zaznali. Ob tem pa so poudarili, da so v okviru redne ponudbe zelo promptno reševali težave, s katerimi se srečujejo njihove stranke. Za zagotavljanje subvencioniranih paketov so začeli sodelovati z državnimi institucijami, ki so že objavile različne razpise za podjetja v težavnem položaju.
"Likvidnosti krč je prizadel praktično vsako drugo podjetje," so povzeli in navedli, da so veliko večino vlog, ki so jih doslej prejeli, uspešno realizirali in s tem vsaj delno pomagali številnim strankam pri absorpciji likvidnostnega šoka. Pri novih kreditih so aktualne posebne ponudbe, pripravljene v sodelovanju s Slovenskim podjetniškim skladom, območnimi obrtnimi zbornicami in Razvojnim centrom Novo mesto.
V Novo KBM stranke prihajajo z različnimi potrebami, večina je povezana z likvidnostjo. "Iščemo individualne rešitve, prilagojene specifičnemu položaju konkretne stranke," so dejali. Ker so bili ukrepi sprejeti hitro, so izrazili upanje, da bo to krizo in njene posledice ublažilo in vplivalo tudi na to, da bo okrevanje oziroma pokrizno obdobje lažje in krajše.
Spomnili so, da imamo danes veliko močnejše, robustnejše gospodarstvo kot leta 2009 ali 2013. "Pri mnogih naših strankah vidimo, da so na krizo pripravljene in imajo rezerve. Žal to ne velja za vse stranke, tudi nekatere bolje stoječe stranke, ki bodo v krizi nadpovprečno prizadete - gostinstvo, turizem, avtomobilska industrija," so dodali.
V Gorenjski banki so opisali, da so zabeležili "znatno povpraševanje po kreditih za zagotavljanje likvidnosti. Sklenili smo jih nekaj, vendar nobenega po novi zakonodaji". V tem trenutku nadaljnje povpraševanje težko ocenijo, ker tudi njihove stranke nimajo dokončnih ocen. "Vse je odvisno od dinamike ponovne oživitve gospodarske dejavnosti," so menili.
Če sklepamo po stanju na primerih odloga plačil kredita, lahko predvidevamo, da je pomanjkanje največje na področju predelovalne industrije, gostinstva, poslovanja z nepremičninami in v podjetjih, ki so vezana na avtomobilsko industrijo. Omejitev financiranja na 10 odstotkov letne prodaje in celoletne stroške dela je za določena podjetja velika, saj v to kvoto spadajo tudi odložene glavnice po moratorijih, so opozorili.
Tudi v Unicredit banki Slovenija in v Deželni banki Slovenije (DBS) so dejali, da trenutno ne beležijo večjega povpraševanja po kreditih s poroštvom države. "Interes so doslej izkazala mala in srednja podjetja, katerim je bilo z vladnim odlokom prepovedano poslovanje," so povzeli v DBS, v Unicreditu pa so izpostavili, da "iščejo rešitve v sklopu redne ponudbe".
Podobno so zaznali v banki Sparkasse. "Nekaj povpraševanj po dodatni likvidnosti smo našim strankam odobrili. Posle smo sklepali brez vključevanja v jamstveno shemo." Večjega navala za dodatne likvidnostne kredite ne pričakujejo, to pa bo odvisno od razvoja poslovnega okolja v nadaljnjih mesecih, kjer je še veliko negotovosti.
"Likvidnostno vrzel v tem trenutku ocenjujemo za obvladljivo, glede na to, da o odlogu plačevanja obstoječih obveznosti razmišlja četrtina strank, od katerih se jih kar velik delež še ni odločil za izvedbo odloga," so potegnili vzporednice. Tako kot DBS so povzeli, da imajo največ likvidnostnih težav mikro in majhna podjetja predvsem iz dejavnosti, katerim je bilo z odlokom prepovedano opravljati dejavnost.
Tudi v Lonu kreditov z državnim poroštvom še ne izvajajo, se pa na to pospešeno pripravljajo. "Povpraševanja po njih imamo, vendar jih ni veliko. Ocenjujemo, da bo do morebitnih težav z likvidnostjo prihajalo v začetku meseca junija," so napovedali.
Na področju odobritve odlogov plačil kreditnega obroka je medtem bolj živahno. "Odprta ostajajo določena vprašanja, povezana s postopki v primeru unovčitve, potem pa bo moč zagotoviti tudi tehnično podporo izvedbi," so povedali v ZBS. Banke so do začetka maja prejele 22.230 vlog kreditojemalcev za odlog plačila, kar predstavlja 3,3 odstotka vseh kreditov. Skupen znesek odloženih plačil znaša 267,2 milijona evrov.
Ljubljana, 15. maja (STA)
