Voditelji članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša, bodo potrdili "močno solidarnost" s partnerji v kontekstu koronavirusne krize, piše v osnutku zagrebške izjave na sedmih straneh in z 19. točkami, ki jo bodo sprejeli voditelji unije. Voditelji Zahodnega Balkana pa naj bi izjavo podprli.
Vrh bo osredotočen na tri ključne točke: pandemijo novega koronavirusa, podporo EU evropski perspektivi regije ter zavezanost držav Zahodnega Balkana evropskim vrednotam in nadaljnjemu izvajanju reform, izpostavljajo viri pri EU.
Namesto snidenja v Zagrebu virtualni vrh
To je šele četrti vrh EU in Zahodnega Balkana po letu 2000, ko je v Zagrebu potekalo prvo srečanje te vrste. Tri leta pozneje je sledil solunski vrh, nato pa po petnajstletnem premoru leta 2018 vrh v Sofiji.
Hrvaško predsedstvo je ob 20. obletnici prvega vrha letos znova načrtovalo srečanje v Zagrebu, a jim je pandemija prekrižala načrte. Namesto dvodnevnega zasedanja v hrvaški prestolnici bo v sredo popolne nekajurno virtualno srečanje.
Medtem ko so vrh v Sofiji pred dvema letoma zasenčile težave z nepredvidljivim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede trgovine in Irana, je tokrat vsa pozornost usmerjena na odzivanje na pandemijo, ne na konkretna širitvena vprašanja.
Vnovična potrditev evropske perspektive regije in znova polemika glede širitve
Tako kot na prejšnjih srečanjih z voditelji regije bo unija tudi tokrat potrdila "nedvoumno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana". Kot vrh v Sofiji tudi tokratni vrh spremlja polemika glede dejanske zavezanosti unije širitvenemu procesu.
Že v primeru vrha v Sofiji so v uniji izpostavljali, da ni namen teh srečanj reševati odprta širitvena vprašanja. Takrat je bil cilj izboljšati povezanost tako znotraj regije kot regije z unijo, tokrat je v ospredju pozornosti pandemija.
V Bruslju očitke glede pomanjkanja širitvenih ambicij unije zavračajo, češ da širitveni proces teče, kar dokazuje marčevska odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, ki da je vsekakor velik dosežek.
Izpostavljajo, da naj bi Evropska komisija kmalu predstavila pogajalski okvir za Severno Makedonijo in Albanijo, ki je prvi korak za zagon pogajanj. Pogajalski okvir bo predstavila skupaj s širitvenimi poročili o napredku držav na poti v unijo.
Boj proti dezinformacijam in zavezanost evropski perspektivi na Balkanu
Na drugi strani naj bi se države Zahodnega Balkana zavezale, da je evropska perspektiva njihova "trdna strateška izbira", pri čemer unija izpostavlja, da je verodostojnost te zaveze odvisna tudi od jasne javne komunikacije in izvajanja nujnih reform.
V tem duhu in kontekstu naj bi se unija in regija v izjavi zavezali h krepitvi sodelovanja v boju proti dezinformacijam in drugim hibridnim dejavnostim, še zlasti tistim iz tretjih držav, ki poskušajo spodkopati evropsko perspektivo regije.
V EU ob tem pozivajo voditelje v regiji, naj se odločno zoperstavijo poskusom napačnega predstavljanja odnosa med unijo in Zahodnim Balkanom. Poudarjajo, da ni prave alternative temu odnosu, in zavračajo navedbe o zmanjševanju vpliva unije v regiji na račun Rusije, Kitajske in ZDA.
To podkrepijo s podporo regiji v boju s koronavirusom, ki da je bistveno večja kot podpora katerega koli drugega partnerja. "To zasluži javno priznanje," izpostavljajo voditelji v osnutku izjave.
Namesto zajetnega naložbenega načrta podpora v boju proti virusu
Po prvotnem načrtu bi morala biti osrednja tema vrha zajeten gospodarski in naložbeni načrt za regijo s poudarkom na podnebnih ambicijah, ki pa ga bo Evropska komisija predstavila pozneje letos.
V Bruslju izpostavljajo, da je sedaj prioriteta čim bolje izkoristiti 3,3 milijarde evrov podpore unije regiji v boju z novim koronavirusom. Sveženj, ki ga je unija potrdila konec aprila, vključuje takojšnjo pomoč zdravstvenemu sektorju ter pomoč pri socialnem in gospodarskem okrevanju.
Voditelji bodo v izjavi izpostavili tudi sveženj makrofinančne pomoči državam v vrednosti 750 milijonov evrov in sveženj podpore v okviru Evropske investicijske banke (EIB) v vrednosti 1,7 milijarde evrov.
Spoštovanje evropskih vrednot, izvajanje reform in dobri sosedski odnosi
Kot vselej je tudi tokrat v izjavi poudarek na spoštovanju načel demokracije in vladavine prava, pomenu nadaljnjega izvajanja reform in dobrih sosedskih odnosih, vključno s spoštovanjem dvostranskih sporazumov, kakršen je prespanski dogovor.
Izjava vključuje tudi poziv k odločnim prizadevanjem za spravo in stabilnost v regiji ter za dokončne in zavezujoče rešitve dvostranskih sporov, ki izvirajo iz zapuščine preteklosti.
Izpostavljeno je tudi, da unija in regija delita varnostne izzive, kot sta terorizem in ekstremizem, ter zaveza k nadaljnjemu sodelovanju pri soočanju z migracijskimi izzivi.
Težav z udeležbo na strani EU tokrat naj ne bi bilo
Medtem ko se tedanji španski premier Mariano Rajoy vrha v Sofiji zaradi vprašanj v povezavi z neodvisnostjo Katalonije in Kosova ni udeležil, tokrat težav z udeležbo naj ne bi bilo. Viri pri EU pričakujejo, da se bodo videokonference udeležili vsi voditelji, tako na strani EU kot na strani Zahodnega Balkana.
Organizatorji so to uspeli zagotoviti s protokolom, po katerem bo ozadje vseh govorcev nevtralno, torej brez državnih simbolov. Poleg tega se zaradi nepriznavanja neodvisnega Kosova v Španiji, Grčiji, Romuniji, na Cipru in na Slovaškem v izjavi tudi tokrat za države Zahodnega Balkana uporablja izraz "partnerji".
Na Kosovu je, sodeč po navedbah medijev, sicer polemika glede tega, ali bo državo zastopal premier ali predsednik. V EU pravijo, da so vabila poslali uradnim voditeljem in da se vsaka partnerica sama odloči, kdo jo bo zastopal.
Bruselj, 05. maja (STA)
