Krizni čas epidemije izpostavil pomen medijskega poročanja
Pomembno vlogo medijev v času epidemije, še posebej javnega medijskega servisa, so potrdile tudi različne javnomnenjske raziskave. Anketa agencije Mediana z začetka aprila je pokazala, da v zdajšnji krizi, ko je splošna informiranost javnosti izrednega pomena za ohranjanje varnosti, zlasti klasični mediji uživajo visoko stopnjo zaupanja prebivalstva.
Vse prej kot zaupanje pa veje iz odziva urada vlade za komuniciranje na objavo na platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev s konca marca. Odziv med drugim vsebuje stališče, da večina medijev v Sloveniji izvira iz komunističnega režima, ter da so bolj ali manj propadli vsi poskusi oblikovanja novih medijev brez totalitarne dediščine.
Odgovor vlade na kritike Sveta Evrope o pritiskih na novinarje je doma doživel več ostrih odzivov, saj da blati ugled države. Koalicijske SMC, NSi in DeSUS so se od njega ogradile, opozicijske LMŠ, SD, SAB in Levica pa so ga označile za zlorabo oblasti v politične namene. Parlamentarna odbora za zunanjo politiko in za kulturo sta nato pozvala zunanje ministrstvo, naj umakne sporni dokument.
Da vladni odziv nima zveze z realnostjo slovenskega medijskega trga in odraža le ideološka stališča SDS, so navedli v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). Kritike so prišle tudi iz Sindikata novinarjev Slovenije. V Združenju novinarjev in publicistov pa menijo, da je vsebina vladnega besedila faktografsko precej točna in da je glavna težava slovenskih medijev pomanjkanje pluralizma.
V novinarskih vrstah zaskrbljeni zaradi izplačil iz medijskega razpisa
V času epidemije, ko se je medijsko obveščanje izkazalo kot izjemno pomembno, hkrati medije pesti upad oglaševanja in prodaje, v nekaterih je del ekip tudi na čakanju. Zato je dodatno razburjenje izzvalo tudi nedavno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa. Kot so zapisali, bodo, ko bodo dobili zahtevke za izplačilo, izplačali do 30 odstotkov sredstev.
Preostala sredstva bodo izplačevali po sprejetju rebalansa proračuna. Ob tem je minister za kulturo Vasko Simoniti na torkovi vladni novinarski konferenci napovedal, da bodo morali zaradi neizogibne recesije revidirati vse razpisne pogodbe. Po njegovih besedah noben od medijev zaradi tega zaenkrat ni ogrožen, saj 30-odstotno izplačilo "pokrije štiri mesece". Na vprašanja o ukrepih za pomoč medijem v času krize pa je že večkrat poudaril, da bodo mediji delili usodo in ukrepe pomoči, ki jih je vlada pripravila za blažitev posledic krize za vse gospodarske družbe.
V DNS so ocenili, da je takšno ravnanje ministrstva neodgovorno in kaže na popolnoma mačehovski odnos do medijev. Poudarili so, da se na medijski sklad najbolj zanašajo lokalni in regionalni mediji ter programi posebnega pomena, ki imajo po zakonu posebno funkcijo in obveznosti v javnem interesu, kar je prišlo v času epidemije še posebej do izraza.
Odgovorna urednica jeseniškega radia Triglav Nataša Harej je dejala, da je sporočilo ministrstva klofuta vsem medijem, ki ustvarjajo programe s statusom posebnega pomena. "Tako kot vsi drugi v tej državi smo se čez noč znašli v okoliščinah, ki so nam spodmaknile tla pod nogami. Z eno veliko, pomembno razliko. Kljub nevarnosti okužbe nismo zaprli vrat, ne delamo v zmanjšanem obsegu," je opozorila.
Po njenih besedah mediji niso navadne gospodarske družbe: "Ne moremo in ne smemo počakati, kako se bo vse skupaj končalo in takrat nadaljevati z delom. Poslušalci nas najbolj rabijo prav takrat, ko je najtežje. Brez lokalnih medijev ne bi dobili informacij, ki se najbolj neposredno tičejo njihovega življenjskega okolja, sploh sedaj, ko se je skrčilo na domačo občino."
"Številni lokalni radii teh razmer ne bodo preživeli, čeprav minister Simoniti trdi, da noben medij v državi ni ogrožen. Še kako ogroženi smo," pa je dejala programska urednica Radia Krka Petra Majdič. Poudarila je, da so lokalni mediji v času izjemnih razmer še bolj izpostavljeni, saj se morajo dosledno držati zakonskih določil o informiranju javnosti. "Kot kaže, pa se državi lastnih pravil ni treba držati," je dodala.
Medijska zbornica pozvala k urgentni finančni pomoči
Tudi v Medijski zbornici, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, so zaradi Simonitijevih pojasnil "zelo zaskrbljeni in razočarani". Kot je dejal njen predsednik Rajko Djordjevič, so ministrove besede, da noben medij ni ogrožen, "izjava dneva ali kar Bob leta 2020". "Stanje je alarmantno. Ministra je na to opozorila tako Medijska zbornica kot več združenj radijskih in televizijskih postaj," je poudaril.
Po Djordjevičevih besedah so v zbornici ministrstvu in vladi predlagali urgentno odobritev enkratne finančne pomoči, in to 70.000 evrov za izdajatelja radijskega programa, 100.000 evrov za izdajatelja televizijskega programa na lokalni ravni in 150.000 evrov za izdajatelja televizijskega programa na regionalni ravni.
Poleg tega je Medijska zbornica predlagala, naj ministrstvo medijem takoj nakaže zneske na podlagi podpisanih pogodb medijskega razpisa. "Minister ni pojasnil, da je vsak izdajatelj lahko prijavil le en projekt in še ta je bil omejen na največje možno sofinanciranje 100.000 evrov. Po zakonu o medijih pa bi moralo ministrstvo vsako leto za programe posebnega pomena razpisati kar osem vsebin, ne pa zgolj eno," je opozoril.
Nasploh je iz novinarskega ceha prišel poziv vladi, naj v sklopu interventnih ukrepov sprejme paket pomoči medijem. Kot menijo v DNS, bi moral vsebovati oprostitev davka na dodano vrednost, davčne olajšave za donatorje medijem, povečanje medijskega sklada vsaj na deset milijonov evrov in dodaten razpis še v tem letu, kritje izpada dohodkov iz oglaševanja in subvencije za tiskane medije.
Vlada bi morala po predlogu DNS zagotoviti tudi stabilno financiranje javnih medijev in uvesti digitalni davek, iz katerega bi financirali medijsko produkcijo. Simoniti je v ponedeljek pričakovanja DNS komentiral z besedami, da gre za "pretiran predlog".
Ljubljana, 29. aprila (STA)
