c S

Podjetja večinoma izplačala dodatke, nekatera o višini regresa še niso odločila

23.04.2020 07:14 Nekatera večja podjetja v Sloveniji so oz. bodo zaposlenim za delo v času epidemije izplačala dodatke, in sicer bodisi krizni dodatek po interventnem zakonu ali svoje dodatke, nekatera tudi oboje. Del jih je regres že izplačal, del pa odločitve o njegovi višini še ni sprejel.

V Krki, kjer so v minulih tednih ohranjali vse delovne procese, povezane z zagotavljanjem zdravil in poslovanjem družbe, znižanja plač ne načrtujejo. Možnosti za nadomestilo plač in prispevkov za čakanje oz. odsotnost z delovnega mesta zaradi višje sile ne bodo uporabili. Vsi delavci, ki so svoje delo opravljali od začetka krize in bodo delali do konca aprila, bodo za ta čas prejeli še 10-odstotno dodatno uspešnost oz. najmanj 326 evrov bruto na mesec za polni delovni čas oz. 174 ur rednega dela. Člani nadzornega sveta Krke in njegovih komisij bodo sicer do vključno meseca, v katerem bo epidemija na območju Slovenije preklicana, 30 odstotkov prejemkov iz naslova svojega dela donirali pomoči potrebnim v lokalnem okolju.

V Novartisu, katerega del je med drugim Lek, so ob sprejetih ukrepih zagotovili neprekinjeno poslovanje in nemoteno proizvodnjo zdravil, zato večjih "materialnih" motenj v poslovanju ne pričakujejo. Tako nimajo namena zaprositi za državno pomoč ali sredstva iz skladov za brezposelnost, prav tako kot odziv na pandemijo nimajo načrtov za zmanjšanje števila zaposlenih ali zmanjševanje plač.

Zreški Unior je vsem zaposlenim, ki v času epidemije delajo, izplačal krizni dodatek skladno z interventnim zakonom. Poslovodstvo si v letu 2020 za poslovno leto 2019 ne bo izplačalo variabilnega dela prejemka.

V podjetjih Hisense Gorenje bodo izplačali krizni dodatek tako, kot določa interventni zakon. Dodatek bodo v dogovoru s sindikatom obračunali glede na ure prisotnosti na delu v aprilu in maju, in sicer 200 evrov za 174 opravljenih delovnih ur v mesecu. V plače niso posegali, zaenkrat tudi ne še pri vodstvu, je pa tudi to ena od možnosti, pravijo.

V skupini NLB se bodo upravam in nadzornikom ter zaposlenim na individualnih pogodbah prejemki znižali, zaposlenim na čakanju prilagodili, bolj obremenjeni in izpostavljeni zaposleni pa bodo prejeli dodatek k plači. Upravi in nadzornemu svetu se bodo fiksni deli prejemkov do konca leta znižali za 15 odstotkov, uprava tudi ne bo prejela nagrad oz. variabilnih delov prejemkov. Teh prav tako ne bodo izplačali zaposlenim na individualnih pogodbah, ti bodo imeli za čas trajanja ukrepov plače nižje za 10 odstotkov.

Del tega zneska bodo v NLB namenili zaposlenim, ki so bili zaradi različnih razlogov napoteni na čakanje na domu. Za to obdobje bodo prejeli nadomestilo v višini 85 odstotkov povprečne plače zadnjih treh mesecev. Banke in zavarovalnice so sicer izvzete iz zakonskega paketa za omilitev posledic epidemije, bodo pa zaposleni, ki v tem času skrbijo za nemoteno poslovanje banke, za čas trajanja ukrepov kljub temu prejeli dodatke.

Zaposleni v Mercatorjevi operativni dejavnosti so po sklepu uprave že pri plačah za marec izplačali 30-odstotni dodatek za delo v rizičnih razmerah velja pa ta dodatek do preklica. Dodatek, ki ga določa interventni zakon, pa bodo pri plači, izplačani maja, izplačali tako za marec kot za april.

Petrol se je kljub temu, da v času epidemije beleži tudi 50-odstotni padec prodaje, odločil za dodatna izredna izplačila tistim zaposlenim, ki so bili v marcu najbolj izpostavljeni možnostim morebitne okužbe s koronavirusom - gre za izplačilo posebnega Petrolovega dodatka in ne za izredna izplačila po interventnem zakonu. Uprava Petrola si je svoje plače znižala za 20 odstotkov, direktorji področij in direktorji sektorjev imajo nižje za 10 odstotkov, ostali zaposleni pa za okoli pet odstotkov. Ta ukrep bo trajal do predvidoma konca maja, o morebitnem podaljšanju pa se bodo odločili v drugi polovici maja.

V Telekomu Slovenije so povedali, da so v času epidemije zaposleni bolj obremenjeni kot sicer, da uporabnikom zagotavljajo nemoteno delovanje storitev in tehnično podporo ter se odzivajo na posebne potrebe državnih institucij in gospodarstva po večjih kapacitetah ali dodatnih storitvah. Velik del zaposlenih, med 70 in 80 odstotkov, svoje delo opravlja na daljavo. Višine prejemkov niso spreminjali, so pa marca zaposleni, ki so bili bolj izpostavljeni, prejeli dodatek za posebne pogoje dela.

V Luki Koper bodo krizni dodatek za marec in april izplačali z aprilsko plačo. Prilagoditev plače poslovodstva je "na dnevnem redu", pravijo in dodajajo, da bo odločitev o tem sprejeta v naslednjih dneh.

Intereuropa bo skladno z interventnim zakonom zaposlenim, ki delajo v času epidemije, izplačala krizni dodatek 200 evrov mesečno, v družbi pa še naprej poteka tudi nagrajevanje prek sistema individualne in skupinske uspešnosti. Upravi Intereurope so se plače v začetku leta že znižale za med 19 in 22 odstotkov.

V skupini HSE, v kateri so med drugim hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči ter Termoelektrarna Šoštanj, je večina družb plačo za marec izplačala pred uveljavitvijo intervetnega zakona, tako da krizni dodatek za marec še ni bil izplačan. So pa v skupini Premogovnik Velenje, kjer so bila plače izplačane pretekli teden, zaposleni, ki so delali na delovnem mestu, prejeli dodatek v višini 200 evrov bruto v sorazmernem delu glede na prisotnost na delu.

Sicer bodo krizni dodatki vsem zaposlenim v skupini HSE izplačani v skladu z zakonodajo, pravijo, o norebitnih drugih oblikah finančnega nagrajevanja pa se še niso odločili. Poslovodstvo si plač ni dodatno nižalo, določene so okoli 15 odstotkov nižje, ko bi lahko bile po zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v državni ali občinski lasti.

V skupini GEN, v kateri so med drugim Nuklearna elektrarna Krško in hidroelektrarne na Savi, niso za to obdobje izplačali nobenega "kriznega" dodatka, saj se "z zahtevnimi razmerami soočamo dokaj pogosto, bodisi med remonti in zahtevnejšimi revizijami elektrarn ali pa na primer med intenzivnim izvajanjem investicij" in imajo vpeljane učinkovite sisteme nagrajevanja zaposlenih, ki dodatno prevzemajo izjemne odgovornosti in obremenitve, so povedali.

Regres za letni dopust so nekatera izmed teh podjetij že izplačala, nekatera pa se o tem, kdaj ga bodo in v kakšni višini, še niso odločila. Krka je regres v višini 1806,50 evra vsem zaposlenim izplačala 17. aprila. V NLB so regres vsem zaposlenim izplačali 16. marca, in sicer v višini 80 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Sloveniji, kar je znašalo 1484,20 evra. Petrol je regres izplačal 13. marca, in sicer zaposlenim v višini 1200 evrov, upravi pa v višini minimalne plače. v Telekomu so regres izplačali pri plači za marec, in sicer skladno s kolektivno pogodbo v višini 82 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.