Vasle je med drugim ocenil, da se mora javnofinančna politika odzvati hitro in da je treba izkoristiti prožnost, ki jo v izrednih razmerah dovoljuje fiskalno pravilo. Ocenil je tudi, da bančni sistem in gospodarstvo v krizo vstopata v bistveno boljšem stanju kot v zadnjo, in zagotovil, da kritični sistemi, kot sta oskrba z gotovino in delovanje plačilnih sistemov, delujejo normalno. Omenil je še, da se pripravljajo novi ukrepi za pomoč prebivalstvu in podjetjem.
"V tem trenutku je jasno, da bodo učinki koronavirusa na našo gospodarsko rast ogromni," je bil jasen guverner. Kakšen bo upad gospodarske aktivnosti, bo mogoče oceniti šele, ko se umirijo zdravstvene razmere, je dodal v odgovoru na vprašanje, ali imajo v Banki Slovenije že kakšne številčne ocene o razsežnosti negativnega učinka.
Pri tem pa je poudaril, da ukrepi, ki jih sprejema denarna politika v evrskem območju, temeljijo na zavedanju o resnosti situacije. "Njihovo najpomembnejše sporočilo je, da so prilagojeni velikosti škode, ki bo nastala. In tako bo tudi v prihodnje," je zagotovil.
Spomnil je, da je dosedanje ukrepanje Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank Evrosistema potekalo v dveh fazah. Pred 10 dnevi je svet ECB v okviru obstoječih programov odkupov obveznic do konca leta odobril dodatne nakupe vrednostnih papirjev za 120 milijard evrov ter povečal in razširil posojila bankam za zagotavljanje likvidnosti. Ta teden pa pa je v noči na četrtek sprejel dodaten obsežen pandemični program nakupov vrednostnih papirjev v vrednosti 750 milijard evrov do konca leta.
"Če seštejem vrednost teh ukrepov, govorimo o skoraj tisoč milijard evrov na ravni evrskega območja. Samo za primerjavo, BDP Slovenije znaša okoli 46 milijard evrov," je ponazoril Vasle.
To je po njegovem prepričanju jasen signal, da se denarna politika zaveda obsega krize in da so centralne banke sposobne hitrega in učinkovitega odziva. Dodal je, da svet ECB še naprej zelo pozorno spremlja razmere, in je pripravljen po potrebi še dodatno ukrepati z prav vsemi instrumenti, ki jih ima na razpolago.
Da pa bo odziv na zdravstveno krizo brez primere v zadnjem stoletju uspešen, je, tako Vasle, nujno usklajeno delovanje vseh ekonomskih politik znotraj države, enako pomembno pa tudi usklajeno delovanje domačih in skupnih evropskih ustanov.
Zato v svetu ECB zagovarjajo stališče, da se mora fiskalna politika odzvati vsaj enako odločno, če ne še bolj kot denarna politika. Poleg odziva na ravni posameznih članic ima v mislih predvsem skupen evropski odziv.
"Tudi v Sloveniji moramo upoštevati izkušnje iz prejšnje krize. Te pravijo, da so bile države, ki so se odzvale hitro, bolj uspešne, v nekaterih primerih pa deležne tudi manj omejitev, ki so se vzpostavile po začetnem obdobju ukrepanja," je ocenil.
Na vprašanje, če zagovarja rahljanje fiskalnega pravila v sedanjih okoliščinah, je odgovoril, da za tako izjemne razmere že sedanji ustroj fiskalnega pravila predvideva možna odstopanja. "Nesmiselno bi bilo, če jih ne bi izkoristili," je bil nedvoumen.
Glede vpliva trenutnega izrednega dogajanja na bančni sistem je Vasle povedal, da so slovenske banke ob izbruhu te krize v popolnoma drugačnem položaju, kot so bile ob izbruhu prejšnje. Imajo dovolj kapitala, struktura njihovega financiranja je bistveno drugačna, saj temelji na denarnih vlogah. Obseg kapitala sedemkrat presega obseg slabih posojil, kar povečuje odpornost bank na trenutni šok, je zatrdil guverner.
Banke v svojih portfeljih tudi nimajo celih sklopov slabih posojil, zaradi česar so bile del problema oz. razlogov, zakaj je bila prejšnja kriza tako globoka. Ob tem je zdaj skupen evropski tudi nadzor, finančno močnejša in bolj usposobljena za absorpcijo krize so v splošnem tudi podjetja, je pristavil.
Navedel je tudi, da je likvidnost v bančnem sistemu dobra. Sistem razpolaga s 5,7 milijarde evrov primarne likvidnosti in 7,7 milijarde evrov sekundarne likvidnosti, to je tiste, ki jo banke lahko aktivirajo s prodajo likvidnih naložb ali z njihovo zastavo za ukrepe denarne politike. V primeru dodatnih likvidnostnih potreb imajo banke po Vasletovih zagotovilih visok delež prostega finančnega premoženja za zastavo pri Evrosistemu.
"Kljub dobremu izhodišču pa se bo kriza seveda odrazila tudi v bankah," ocenjuje Vasle. Enako kot pri ostalih delih gospodarstva bo tudi vpliv na banke zelo odvisen od dolžine trajanja izrednih razmer ter učinkovitosti sprejetih ukrepov za njihovo blažitev.
Zato je osnovni cilj ukrepanja tako v Banki Slovenije kot v okviru celotnega evrskega sistema ter znotraj sodelovanja z vlado zasnovati takšne ukrepe, ki bodo omogočili hitro prebroditev krize in čimprejšnjo vrnitev k normalnemu poslovanju. Zdi se mu tudi ključno, da so vsi ukrepi med seboj usklajeni, saj bodo le tako lahko zajeli vse prizadete.
Glede interventnega zakona, ki ga je DZ sprejel minuli teden in ki z namenom blažitve posledic epidemije novega koronavirusa omogoča odlog odplačevanja posojil, se Vasletu zdi najbolj pomembno sporočilo, da je sprejet zakon, ki zagotavlja sistemsko rešitev.
Možnost prestrukturiranja kredita, ki je bila sedaj predmet dogovora med bankami in kreditojemalcem, spreminja v obvezo - vsem, ki bodo izkazali težave zaradi izbruha krize, bodo banke morale omogočiti odlog odplačevanja, je rešitve opisal guverner. S tem je po njegovem odpadla negotovost pri podjetjih in prebivalstvu, kako bodo v teh razmerah reševali morebitno nezmožnost odplačevanja kredita.
Konkretno to pomeni, da se tisti, ki se soočajo ali se bodo soočili s težavami pri odplačevanju obveznosti zaradi izbruha krize, obrnejo na banko, pri kateri imajo kredit. Pri tem Vasle poudarja, naj pri tem upoštevajo, da je na prvem mestu njihovo lastno zdravje in zdravje bančnih uslužbencev. "Naglica zato ni potrebna, večino zadev bo mogoče urediti tudi na daljavo," je zagotovil.
Na vprašanje, kakšen je finančni obseg tega ukrepa za banke, je Vasle odgovoril, da bo tudi to odvisno od tega, kako se bo razvijala pandemija in koliko časa bo trajala. Pomiril pa je, da so v Banki Slovenije preverili tudi izjemno neugodne scenarije in ugotovili, da bi bili ukrepi tudi v tem primeru finančno sprejemljivi.
A ta zakon je šele prvi steber ukrepanja. V okviru drugega stebra na ravni evrskega območja usklajujejo, da tovrstni odlogi plačila glavnic in obresti ne bodo prizadeli poslovanja bank. "Tukaj je pomembno, da vsem bankam zagotovimo, da bodo ukrepi, ki jih bodo sprejele v času krize, učinkovali enako na vse banke v evrskem območju, saj se bomo le tako izognili, da bi bile banke v posamezni državi v prednosti ali pa da bi imele slabšo obravnavo kot banke v drugih članicah," je opisal.
Tretji steber pa je povezan z dodatnimi garancijami, ki bi jih slovenska država lahko zagotovila na primer preko SID banke. S tem bi še dodatno zmanjšali negotovost za prebivalstvo in podjetja. "Tudi tukaj ocenjujem, da bo rešitev že kmalu predstavljena javnosti. V tem trenutku je zakonska rešitev, ki bi to omogočala, že v pripravi," je dejal Vasle. Podobno je sicer pred dnevi storila Nemčija.
Med pristojnosti Banke Slovenije sodijo tudi nekateri ključni procesi za nemoteno delovanje države, kot sta oskrba z gotovino in delovanje plačilnih sistemov. Že pred tedni so po Vasletovih zagotovilih izvedli vsa potrebna preverjanja delovanja teh sistemov v kriznih razmerah in vse varnostne predpriprave. Sisteme so oskrbeli s povečanimi količinami gotovine.
"Takšen pristop se je izkazal za učinkovitega, saj lahko zagotavljamo, da delovanje vseh naših procesov poteka nemoteno. Še več, to lahko zagotovimo tudi ob morebitni zaostritvi razmer," je bil jasen.
Zato posebnosti z oskrbo z gotovino ni in jih tudi ni pričakovati, v Banki Slovenije pa ne zaznavajo niti povečanih dvigov. Bankomati nemoteno delujejo, izjema so le tisti, ki trenutno niso v uporabi, ker so nameščeni v prostorih, ki so preventivno zaprti. Čeprav so banke zaprle nekaj svojih poslovalnic, celoten bančni sistem deluje, tudi prek urejanja zadev na daljavo, je še zatrdil Vasle.
Ljubljana, 23. marca (STA)
