Izbruh novega koronavirusa v svetu je dosegel razsežnosti pandemije, je sporočil generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
"WHO ves čas spremlja izbruh in globoko smo zaskrbljeni zaradi skrb zbujajoče ravni širjenja in resnosti ter skrb zbujajoče ravni neukrepanja," je v Ženevi dejal Tedros. V zadnjih dveh tednih se je število okuženih zunaj žarišča izbruha, Kitajske, povečalo za 13-krat, število prizadetih držav pa se je potrojilo, je opozoril. Po svetu se je do zdaj z novim koronavirusom okužilo 118.000 ljudi v 114 državah. 4291 jih je umrlo.
Evropske države medtem sprejemajo dodatne ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Slovenija, Avstrija in Švica so uvedle nadzor na mejnih prehodih z Italijo, ki je najhuje prizadeta država v Evropi zaradi novega koronavirusa. V Italiji je v torek zaradi koronavirusne bolezni umrlo 168 ljudi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev povzpelo na 631. Skupaj se je doslej z novim koronavirusom v tej državi okužilo 10.149 ljudi. Zvišalo se je sicer tudi število ozdravelih, in sicer na skupaj 1004.
Avstrija, kjer so doslej potrdili 206 okužb z novim koronavirusom, je poleg nadzora na meji začasno ukinila tudi letalske in železniške povezave za potnike z Italijo. Vstop iz Italije v Avstrijo je možen le še v nujnih primerih z zdravniškim dokazilom. Turisti lahko državo prečkajo, a se ne smejo ustaviti. V Avstrijo se lahko vrnejo tudi avstrijski državljani, vendar morajo ostati dva tedna v samoizolaciji.
V Evropski komisiji niso komentirali ukrepov Slovenije in Avstrije na mejah za preprečitev širjenja novega koronavirusa. Kot so poudarili, morajo biti vsi ukrepi sorazmerni, usklajeni in temeljiti na znanstvenih dognanjih.
Tudi Švica je zaprla nekatere mejne prehode z Italijo. V kantonu Tessin so za ves promet zaprli manjše mejne prehode. Zaradi tega so ponekod nastale večkilometrske kolone vozil, saj oblasti preverjajo potnike na obeh straneh meje.
Madžarska pa je napovedala, da bo uvedla nadzor na meji s Slovenijo in Avstrijo. Za tiste, ki prihajajo iz Italije, Kitajske, Južne Koreje ali Irana, bo veljala prepoved vstopa v državo. Izjema so madžarski državljani, ki bodo morali ob vrnitvi v domovino za 14 dni v državno karanteno.
Nemčija po drugi strani zavrača možnost, da bi država zaprla meje zaradi izbruha koronavirusa. Po oceni kanclerke Angele Merkel to ni primeren odgovor na izzive, ki jih predstavlja koronavirus. V Nemčiji so doslej potrdili 1629 okužb z novim koronavirusom, trije ljudje pa so umrli. Merklova je opozorila, da bi se lahko s koronavirusom okužilo med 60 in 70 odstotki prebivalstva.
Izbruh povzroča tudi vse večjo gospodarsko škodo, zato države sprejemajo ukrepe za pomoč gospodarstvu. Italijanska vlada, ki je za zajezitev izbruha uvedla karanteno po vsej državi, je odobrila 25 milijard evrov vreden sveženj za pomoč gospodarstvu. Polovico sredstev naj bi uporabili takoj, preostanek bo za rezervo.
Sredstva naj bi uporabili za zdravstvo, še posebej za oddelke za intenzivno nego. Finančna pomoč naj bi bila namenjena tudi posameznim panogam italijanskega gospodarstva, ki jih je prizadela epidemija.
Tudi britanska vlada bo zaradi novega koronavirusa gospodarstvu namenila 30 milijard funtov pomoči v obliki različnih ukrepov. Okoli sedem milijard funtov bodo letos namenili manjšim podjetjem, zdravstveni sistem in druge javne storitve pa nameravajo podkrepiti z dodatnimi petimi milijardami. Na Otoku so doslej potrdili več kot 370 okužb z virusom, šest ljudi je umrlo.
Število okuženih narašča tudi drugod po Evropi. V Španiji so doslej zabeležili več kot 2000 okuženih z novim koronavirusom, 47 ljudi je zaradi koronavirusne bolezni umrlo. Španija je tako za Italijo na drugem mestu po številu okuženih v Evropi.
V Belgiji, Bolgariji, Albaniji, na Irskem in Švedskem so potrdili prve primere smrti zaradi novega koronavirusa. V Belgiji so zaenkrat potrdili 267 primerov okužbe, prve primere so potrdili tudi pri zaposlenih pri Evropski komisiji. Prvi primer novega koronavirusa so med drugim potrdili v Turčiji.
V Iranu so v minulih 24 urah zabeležili 63 novih smrtnih primerov novega koronavirusa, kar je največje število žrtev v enem dnevu od začetka izbruha. Skupno število žrtev bolezni covid-19 se je povzpelo na 354. Pristojne oblasti so potrdile 985 novih primerov okužbe, od tega 256 v Teheranu. V Iranu se je do zdaj z virusom okužilo skupno 9000 ljudi.
Na Kitajskem medtem beležijo vedno več primerov okužb z novim koronavirusom iz tujine, kar poraja skrbi, da bi lahko okužbe iz tujine spodkopale prizadevanja za zajezitev širjenja. V državi so zabeležili 22 novih smrti zaradi koronavirusne bolezni ter 24 novih okužb.
Na Kitajskem se je z virusom okužilo skoraj 81.000 ljudi, velika večina med njimi je medtem že okrevala. Novi koronavirus je na Kitajskem po zadnjih podatkih zahteval 3158 smrtnih žrtev.
Iz Južne Koreje so sporočili, da so prvič po petih dneh zabeležili ponoven porast okužb z novim koronavirusom. Skupno se je v državi z virusom okužilo 7755 ljudi, 60 jih je umrlo.
Število okuženih naglo narašča tudi v ZDA. Zaradi okrepljenega testiranja so do torka zvečer našteli najmanj tisoč okužb z novim koronavirusom. Število smrtnih primerov ostaja pri 28. Virus so doslej odkrili v najmanj 36 zveznih državah, številne so razglasile izredne razmere.
Razglasitev izbruha novega koronavirusa sars-cov-2 za pandemijo pomeni, da se je ta nevarnost za zdravje razširila praktično po vsem svetu. S tem se označuje predvsem geografsko razširjenost hudo nalezljive bolezni za razliko od epidemije, ki je omejena na določeno državo ali regijo.
Po kriterijih WHO postane epidemija pandemija, ko je bolezen za določeno populacijo nova, ko povzroča resne zdravstvene težave pri ljudeh in ko se z lahkoto in obsežno širi med ljudmi. Bolezen, ki je sicer prisotna po vsem svetu, četudi je za njo umrlo veliko ljudi, torej še ni pandemija, če se ne širi zelo hitro.
Skozi zgodovino je znanih kar nekaj pandemij, zlasti črnih koz ali tuberkuloze. Med najstrašnejšimi je v zgodovinskem spominu še vedno črna smrt, pandemija kuge, ki je v 14. stoletju pomorila okoli 75 milijonov ljudi. Po nekaterih ocenah je bilo žrtev celo 200 milijonov.
Še vedno je na primer prisotna pandemija virusa hiv oz. aidsa, bolezni, ki prizadene imunski sistem in ki je po podatkih agencije ZN za boj proti aidsu (Unaids) zahtevala 32 milijonov smrtnih žrtev.
V modernejšem obdobju je imelo človeštvo opraviti predvsem s pandemijami gripe. Od 20. stoletja so v svetu zabeležili štiri pandemije gripe. Najhujša je bila španska gripa, ki jo je po prvi svetovni vojni povzročil virus H1N1. Prizadet je bil velik del svetovnega prebivalstva in po podatkih WHO je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi.
Leta 2009 se je podtip virusa H1N1 ponovno pojavil in povzročil pandemijo t. i. prašičje gripe. Bolezen je po podatkih WHO terjala 18.500 življenj v 214 državah, najmanj eno tudi v Sloveniji.
Epidemije 21. stoletja
2020-: novi koronavirus sars-cov-2
Na Kitajskem so decembra 2019 zaznali več primerov nepojasnjenih pljučnic. Pri bolnikih so izključili običajne povzročitelje pljučnic oz. respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom. Poimenovali so ga sars-cov-2, bolezen, ki jo povzroča, pa covid-19. Bolezen se kaže z vročino, kašljem in občutkom pomanjkanja zraka, kar je običajno za pljučnico. Do razglasitve pandemije se je virus pojavil v 114 državah po svetu, število okuženih je preseglo 118.000, umrlo je več kot 4200 ljudi.
2002-2003: sars
Sindrom akutnega oteženega dihanja (sars), ki spada v družino koronavirusov, se je prvič pojavil v Guangdongu na jugu Kitajske novembra 2002, leta 2003 pa povzročil zdravstveno krizo. Prizadel je okoli 8000 ljudi po svetu, zahteval pa 774 življenj. Največ žrtev - skoraj 350 - je bilo na Kitajskem. Maja 2005 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) objavila, da je bolezen iztrebljena. To je šele druga bolezen, ki je dobila takšno oznako. Prva so bile črne koze.
2003-2004: ptičja gripa
Smrtonosni virus H5N1, sev ptičje gripe, se je prvič pojavil leta 2003 na piščančjih farmah v Hongkongu in zahteval življenja več kot 400 ljudi, v glavnem na jugovzhodu Azije.
2009-2010: prašičja gripa
Virus H1N1 so marca leta 2009 odkrili v Mehiki in ZDA. Bolezni se je prijelo ime prašičja gripa. 11. junija istega leta so izdali opozorilo pred pandemijo, ki so ga odpravili 10. avgusta 2010. Virus je po podatkih WHO terjal 18.500 življenj v 214 državah, najmanj eno tudi v Sloveniji. Nekaj mesecev po izbruhu so izdelali cepivo zanj.
2013-2016: ebola
Ebola se je na zahodu Afrike začela širiti marca 2014 in je postala najhujša epidemija te bolezni od njenega odkritja leta 1976. Nevarnemu virusu je podleglo 11.300 ljudi. Največ žrtev so našteli v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone. Je manj nalezljiva od večine nalezljivih bolezni, je pa zanjo značilna visoka, 40-odstotna smrtnost.
Pandemije 20. stoletja
1918-1919: španska gripa
Španska gripa je med letoma 1918 in 1919 prizadela velik del svetovnega prebivalstva, ko je vstopalo v povojno obdobje. Po navedbah WHO je terjala najmanj 40 milijonov življenj, najbolj pa je prizadela tiste, ki so med prvo svetovno vojno (1914-1918) trpeli največje pomanjkanje.
1957-1958: azijska gripa
Azijska gripa je izbruhnila v dveh valovih - prvi je bil februarja 1957 na jugu Kitajske. Čez nekaj mesecev je dosegel Ameriki in Evropo. Bolezen, ki je prizadela predvsem pljuča, je zahtevala okoli 1,1 milijona smrtnih žrtev. Med njimi so prevladovali starejši.
1968-1970: hongkonška gripa
Svet je obkrožila med poletjem 1968 in pomladjo 1970. Izbruhnila je v Hongkongu, od tam pa se je razširila po Aziji. Konec leta 1968 je dosegla ZDA. Umrlo je milijon ljudi, med njimi številni otroci. V zgodovino se je zapisala kot prva pandemija v moderni dobi hitrih potovanj z letali.
1981 do danes: aids
Aids, ki ga povzroča virus hiv, je najbolj smrtonosna pandemija moderne dobe. Po podatkih agencije ZN za boj proti aidsu (Unaids) je doslej zaradi aidsa, ki prizadene imunski sistem, umrlo 32 milijonov ljudi.
Vsakoletna epidemija navadne gripe
Navadna gripa vsako leto povzroči od tri do pet milijonov težkih primerov. Po podatkih WHO za navadno gripo letno umre od 250.000 do 500.000 ljudi.
Rim, Ljubljana, 11. marca (STA)
