Kot je pojasnil direktor Inštituta za digitalno družbo Digitas Dušan Caf, je v Evropski uniji zaradi nastalih razmer - hitrih sprememb v času digitalizacije storitev - treba posodobiti zakonodajo o varstvu podatkov v elektronskih komunikacijah.
Leta 2016 je EU že sprejela splošno uredbo o varovanju podatkov (GDPR), v začetku leta kasneje pa je sledil predlog uredbe o e-zasebnosti, ki se osredotoča bolj specifično na komunikacije v digitalnem svetu.
Namen nove uredbe je želja po boljši harmonizaciji zakonodaje po celotni EU in krepitev enotnega digitalnega trga. Sedanja ureditev v državah članicah je zelo neenotna, saj zasebnost v elektronskih komunikacijah ureja direktiva, ki državam omogoča večjo mero fleksibilnosti pri prenosu v nacionalno zakonodajo. Uredba načeloma velja za celotno območje EU in je ni treba prenašati v nacionalne zakonodaje.
A že tu se zadeva po Cafovih besedah zalomi, saj besedilo državam članicam v določenih členih omogoča, da jih uredijo po svoje.
"V postopkih priprave predloga uredbe se je izkazalo, da se je zadeva povsem sfižila - najprej zato, ker so podjetja lobirala za bolj ohlapna pravila pri piškotkih in drugih zadevah. Hkrati so države članice uredbo želele izkoristiti za večji nadzor državljanov, denimo pri hrambi prometnih podatkov. Podobno je bilo pri iskanju kompromisnih rešitev, saj nobenemu izmed sedmih predsedstev sveta EU ni uspelo najti primernih rešitev."
"Evropska komisija ni podala celovitih rešitev za ključne določbe, denimo glede hrambe prometnih podatkov, kar bi omogočilo harmonizirano implementacijo v vseh državah članicah in skladnost s sodnimi odločbami Sodišča EU. Namesto tega konkretne rešitve prepušča državam članicam."
"Ni pomembno le, kateri podatki, koliko časa in za kakšne namene se hranijo, ampak je pomembno, da so na ravni EU sprejeti tudi pravni instrumenti, ki določajo potrebne pogoje in varovala za sisteme hrambe prometnih podatkov," je povedal Caf.
Po njegovih navedbah je tudi Slovenija med državami, ki si želijo več pooblastil in daljši čas hrambe podatkov, ki pa brez ustreznih zakonskih varoval omogoča tudi omejevanje zasebnosti posameznikov.
Slovenski diplomatski viri v Bruslju so povedali, da si Slovenija "že ves čas obravnave predloga uredbe prizadeva za nadaljevanje obstoječe ravni varstva in e-zasebnosti, za konsistentno ureditev glede na prenovljen zakonodajni okvir elektronskih komunikacij v direktivi o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah ter se zavzema za optimalno rešitev odprtih zadev".
"Slovenija zagovarja visoko stopnjo komunikacijske zasebnosti, saj imamo posameznikovo zasebnost zapisano tudi v ustavi," so še dejali.
Poleg hrambe podatkov naj bi nova uredba sicer urejala tudi druga področja, tako komunikacijo med samimi napravami (internet stvari) in komercialno komunikacijo kot tudi piškotke.
Tudi na tem področju po Cafovih besedah obstajajo veliki apetiti, saj želi industrija čim bolj proste roke pri hrambi metapodatkov: "Pravijo, da bodo z njimi razvijali nove storitve. (...) Težava pri metapodatkih nastane zaradi morebitne identifikacije posameznika. Potrebna so jasna zakonska varovala, ki onemogočajo zlorabe, medtem ko predlog uredbe uvaja 'legitimni interes' kot podlago za zbiranje podatkov, kar ne zagotavlja zadostne pravne varnosti posameznikov."
Hkrati bi uredba izenačila telekomunikacijske operaterje in ponudnike OTT-storitev, kot so Viber, Skype, Whatsapp. "Ponudniki OTT so podatke uporabljali že zdaj, operaterji pa jih niso smeli. Zdaj se bodo pravila igre izenačila, da bodo lahko vsi akterji podatke uporabljali pod enakimi pogoji," je pojasnil Caf.
Poleg vsega naštetega pa bi uredba, za razliko od GDPR, ki velja za vse ponudnike, ki delujejo v EU, ne glede na to, kje imajo sedež, vnesla "tri režime".
Najstrožja pravila bi veljala za ponudnike storitev, ki imajo sedež v EU in ponujajo storitve državljanom EU, poleg tega pa bi obstajala ločena pravila še za ponudnike storitev, ki imajo sedež v EU in storitve ponujajo v tretjih državah, ter pravila za ponudnike, ki imajo sedež zunaj EU in ponujajo storitve državljanom EU.
Kot je še poudaril, so vsa področja sprožila toliko trenj, da je bil "razkorak med zagovorniki večje zasebnosti in industrijo tako velik, da enostavno prihaja nov predlog uredbe".
Caf meni, da je težko reči, kaj se bo zgodilo, "verjetno pa bo končno besedilo povsem drugačno od sedanjega. Podobne razplete smo videli pri drugih zakonskih predlogih, ki urejajo enotni digitalni trg. Zato lahko pričakujemo drastične spremembe tudi v besedilu uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. Kompromisni predlog, ki ga je pripravilo hrvaško predsedstvo, je že korak v tej smeri."
Nov kompromisni predlog so v Bruslju pod hrvaškim predsedstvom EU po diplomatskih virih v Bruslju pripravljali v januarju in februarju. Organizirali so večstranske sestanke z državami članicami, kjer so poskušali najti točke konsenza glede odprtih vprašanj.
Kot so še navedli, so 21. februarja objavili novi kompromisni predlog, ki pa ga Slovenija še preučuje. Predlog naj bi podrobneje predstavili na marčevski delovni skupini za telekomunikacije in informacijsko družbo, ki bo predvidoma v četrtek.
Ljubljana, 04. marca (STA)
