1. Uvod
Uveljavitev dopuščene revizije kot praviloma edine oblike tega izrednega pravnega sredstva je v literaturi navedena kot ena najpomembnejših novosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E). Sprejeta ni bila brez pomislekov. Vrhovno sodišče je edino, ki odloča oziroma si izbira zadeve, ki jih bo obravnavalo; zavrnitve predloga, naj se revizija dopusti, mu ni treba obrazložiti; v zadevi, ki si jo izbere, pa si samo določi tudi vprašanje, na katerega bo odgovorilo. Takšna svoboda je nujna za uresničitev nove, precedenčne vloge Vrhovnega sodišča, potrdilo jo je tudi Ustavno sodišče. Bojazen, povezana z nevarnostjo arbitrarnosti in sodniške samovolje, je bila zavrnjena tudi z argumentom, da je treba zaupati v vrh sodne oblasti, sestavljene iz izkušenih pravnih strokovnjakov z visoko etično integriteto. Ta članek ni namenjen vzbujanju dvoma o (želenih) osebnih kvalitetah vsakokratnih posameznikov, ki sestavljajo vrh (redne) sodne oblasti, temveč naj v njem predstavljen primer spodbudi (v omenjeni literaturi tudi sicer že napovedano) razpravo o tej ureditvi, ki s sprejemom "še zdaleč ni končana".
2. Okoliščine konkretnega primera
2.1. Povzetek dogodkov v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika Š.
Stečajni dolžnik Š. je bil vknjižen v zemljiški knjigi kot lastnik par. št. 1 in 2. Na par. št. 1 je bila vknjižena služnostna pravica dostopa, gradnje, uporabe, vzdrževanja in obratovanja transformatorske postaje ČV II, s pripadajočimi objekti in infrastrukturo, električnih nizkonapetostnih in visokonapetostnih vodov ter telekomunikacijskih vodov, v korist upravičenca R. Na isti parceli št. 1 se je nahajala še ena zgradba, "objekt črpalnica" (8,30 m × 11,70 m, z etažnostjo K + P + M, s simetrično dvokapno streho) z zbirnim jezercem.
Družba R. je v stečajnem postopku družbe Š. vložila vlogo Prijava izločitvene pravice. Stečajni upravitelj je odločil tako, da je pravico priznal v celoti in jo zato v končnem seznamu preizkušenih terjatev umestil med "priznane terjatve". Stečajno sodišče je izdalo Sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v stečajnem postopku St 4939/2014 z dne 20. 4. 2015 in v njem odločilo:
"Ugotovi se, da obstaja izločitvena pravica upnika R in sicer služnostne pravice za nepremičnine in premičnine na par. št. 1 in 2 in sicer: črpališče ČV s celotno opremo; akumulacijsko jezero; transformatorska postaja ČV2 s celotno opremo; cevovodi, kablovodi, optične povezave s priključnimi jaški z visokotlačnimi hidranti, priključne elektro omare, in se upravitelju naloži, da te stvari izroči upniku."
Sklep sodišča je bil realiziran, saj so bili navedeni objekti in naprave izročeni družbi R. V stečajnem postopku, ki je bil uveden tudi nad to družbo, je stečajni upravitelj te objekte uvrstil v otvoritveno poročilo upravitelja in ocenil vrednost na 172.942 evrov. Z njimi je tudi razpolagal, saj jih je dal v najem.
V postopku prodaje premoženja družbe Š. je nato njen stečajni upravitelj v objavi javne dražbe navedel, kaj je predmet prodaje. Na javni dražbi je družba M. kupila obe zemljišči. V prodajni pogodbi je bilo navedeno, kaj je predmet prodajne pogodbe. Na podlagi te prodajne pogodbe je bil nato izdan tudi sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in slednji vknjižen kot imetnik lastninske pravice.
Kupec M. je, potem ko je ugotovil, da na objektih in napravah lastninska upravičenja izvaja družba R., zoper njo vložil tožbo. Tožbeni zahtevek se je glasil na izročitev vseh stvari, ki so "objekt črpalnica". Skliceval se je na načelo superficies solo cedit; pred javno dražbo si je pridobil tudi mnenje svojega pooblaščenca, odvetnika, in ta mu je zagotovil, da je v zemljiški knjigi pri par. št. 1 vknjižena le omenjena služnost, zato je predmet nakupa tudi "objekt črpalnica".
2.2. Odločitev sodišč v pravdnem postopku
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, da mora toženec R. (izločitveni upnik) izročiti tožniku M. (kupcu) objekt črpalnice. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženca in spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Vrhovno sodišče je ugodilo dopuščeni reviziji tožnika in spremenilo sodbo sodišča druge stopnje tako, da je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
2.3. Razlogi sodišč za odločitev
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo prav takšen potek dogodkov v stečajnem postopku, kot je bil povzet. Bistvo (pravnih) sklepanj pa je bilo v zaključku, da gre pri priznani izločitveni pravici za "služnostno izločitveno pravico", ki nikoli ni bila vknjižena v zemljiško knjigo, in da ta pravica v prodajnem postopku ni bila upoštevana:
"16. ... v stečajnem postopku sta se prodajali skupaj obe nepremičnini, ne da bi bilo med prodajnimi pogoji navedeno, da ima toženec R. kot izločitveni upnik na teh nepremičninah priznano izločitveno služnostno pravico kot pravico uporabe črpališča s celotno opremo. Zakaj sta se stečajni upravitelj in sodišče v stečajnem postopku odločili za prodajo posameznih nepremičnin brez upoštevanja izločitvene pravice zasneževalnega sistema na nepremičninah niti ni pomembno ... Dejstvo pa je, da je bila vsebina sklepa o predmetu prodaje jasna ... Predmet prodaje so bile nepremičnine, opredeljene s parcelnimi številkami ... po definiciji je nepremičnina prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami ... Sestavina pa je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari (1/16 SPZ) ... Kot je bilo že pojasnjeno, sta se nepremičnini prodajali po vnaprej objavljenih pogojih, med katerimi ni bilo navedenih nobenih pravic tretjih, iz stanja v zemljiški knjigi je bilo razvidno, da razen služnostne pravice v zvezi s transformatorsko postajo drugih služnostnih pravic tretjih oseb ni bilo vknjiženih, kar pomeni, da sta se nepremičnini, tudi zemljišče št. 1, prodajali brez izločitvene služnostne pravice na zgradbi črpalnice. Pravno nepomembno je, da je steč. upravitelj v stečaju toženca R pridobil cenitveno poročilo za objekt črpalnice ... bistveno je, kako je ta objekt tretiralo stečajno sodišče v stečajnem postopku Š. ..."
Sodišče druge stopnje je odločitev sprejelo na podlagi drugačne ocene dokazov ter pravnih zaključkov. Ob upoštevanju dejstev in dokazne ocene sodišča prve stopnje, strnjene v zaključku: "Zakaj sta se stečajni upravitelj in sodišče v stečajnem postopku odločili za prodajo posameznih nepremičnin brez upoštevanja izločitvene pravice zasneževalnega sistema na nepremičninah niti ni pomembno" je sodišče druge stopnje ocenilo, "da je citirani zaključek sodišča prve stopnje posledica zmotne ocene izvedenih dokazov in napačne razlage materialnega prava, zato tudi uvodoma poudarjena implicirana teza ne drži. Nasprotno, v obeh stečajnih postopkih je bila upoštevana omenjena sodna odločba in sicer tako, da izločeno premoženje ni bilo del premoženja stečajnega dolžnika Š, temveč del premoženja toženke."
Nosilni razlogi sodišča druge stopnje so bili:
- stečajni upravitelj je priznal obstoj izločitvene pravice, stečajno sodišče pa izdalo sklep o njenem priznanju (1. točka prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP), kar pomeni, da je o obstoju izločitvene pravice pravnomočno odločeno;
- ne obstaja "izločitvena služnostna pravica", saj je izločitvena pravica opredeljena v 22. členu ZFPPIPP in njena vsebina (izpolnitveno ravnanje) je lastninska pravica, ne pa izvedena stvarna pravica služnosti (zato so tudi napačni razlogi sodišča prve stopnje glede tega, da bi takšna pravica morala biti vknjižena v zemljiško knjigo);
- pravnomočna odločitev je bila v celoti spoštovana v obeh stečajnih postopkih, in sicer tako, da izločeno premoženje ni bilo del premoženja stečajnega dolžnika Š., temveč del premoženja toženke R.;
- predmet prodaje sta bili tako izključno dve zemljiški parceli.
Sodišče druge stopnje je izrecno zapisalo tudi:
"Sodišče druge stopnje zato ne pritrjuje obširnim in metodološko sicer dobro utemeljenim razlogom (točke 10-21 obrazložitve sodbe) sodišča prve stopnje. Ti temeljijo na zmotni izhodiščni tezi, da je v stečajnem postopku Š., d. o. o., bila prodana nepremičnina par. št. 1 skupaj z objekti črpalnice ter transformatorske postaje. V stečajnem postopku je bilo odločeno, da se toženki prizna izločitvena pravica kot lastninska pravica na premičninah, ki sodijo k črpalnici in transformatorski postaji; predmet prodaje v stečajnem postopku Š., d. o. o., je bila tako izključno zemljiška parcela št. 1 (in tudi 2, vendar se nanjo tožbeni zahtevek ne nanaša) in zgolj na njej je tožnica pridobila lastninsko pravico. Predmet izločitvene pravice je namreč lahko le lastninska pravica in ne ''izločitvena služnostna pravica''. Kot premičnina je lahko opredeljena tudi zgradba, ki takšno pravno naravo pridobi, če po namenu ni trajno postavljena na nepremičnino in ne pomeni funkcionalne sestavine nepremičnine; ker je šlo za ''objekt črpalnice'' in ''transformatorske postaje'' namenjene zasneževanju smučišč, je takšen začasen namen tudi prepoznaven. Ta odločitev je bila spoštovana v obeh stečajnih postopkih in sicer ga je kot del premoženja toženke v stečaju upošteval in ovrednotil stečajni upravitelj H., v znesku 172.942,00 evrov (točka 16 obrazložitve) in ta objekta nista bila predmet prodaje v stečajnem postopku Š., d. o. o. Ker se izločitvena pravica ne nanaša na nepremičnino, tudi vprašanja, povezana z zemljiško knjigo in očitki o opustitvi vknjižbe, niso relevantni. Sodišče prve stopnje ima prav v trditvi: ''Kot bistveno je namreč potrebno izpostaviti pravnomočnost odločitev, sprejetih v postopku prodaje v stečajnem postopku.'' (citirano iz točke 16 obrazložitve), le da je razlaga učinkov in vsebine tega instituta, kot to meni sodišče druge stopnje, zmotna."
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo tožnice. Med več predlaganimi vprašanji je izbralo naslednje: "Ali je višje sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zgradbi na parc. št. 1 opredelilo kot premičnini?"
Nadaljevanje članka za naročnike >> Igor Strnad: Dopuščena revizija - analiza primera ali na portalu Podjetje in delo, št. 1, 2020
