ECRI v poročilu, objavljenem v četrtek, denimo svari pred skrajnim nacionalizmom, antisemitizmom in sovraštvom do muslimanov v Evropi. Hkrati je po njegovi oceni vedno več sovražnega okolja za nevladne organizacije, ki delajo z ranljivimi skupinami.
"Tudi v Sloveniji organizirano spremljamo pojavne oblike diskriminacije, ki so zakonsko prepovedane. Med slednje sodijo tudi rasizem, ksenofobija, antisemitizem, islamofobija, homofobija in druge oblike nestrpnosti," so Lobnikove besede navedli pri zagovorniku. "Na te pojave se moramo odzivati ne le s prepovedmi in sankcijami, ampak z aktivnimi politikami usmerjanja, vodenja, izobraževanja in ozaveščanja," meni. Vlada ima pri tem po njegovih besedah pomembno vlogo, vendar pa je za uspešno obvladovanje diskriminacije po njegovem mnenju nepogrešljivo sodelovanje vseh deležnikov v tem procesu.
Zagovornik opozarja, da se tudi v Sloveniji občasno soočamo s hudimi oblikami sovražnega govora, denimo takimi, ki odobravajo, zagovarjajo ali celo pozivajo h genocidu. Zagovornik v tej povezavi izpostavlja pomen odločitve vrhovnega sodišča iz avgusta 2019, ki bi lahko v prihodnje omogočila bolj učinkovito zaščito ljudi pred sovražnim govorom. V skladu z njo namreč ni nujno, da bi zaradi storilčevega ravnanja dejansko tudi prišlo do neposrednega ogrožanja javnega reda in miru, ampak je dovolj, da dejanje lahko povzroči konkretno nevarnost.
Zagovornik je zaradi tovrstnega ravnanja zoper pripadnike romske skupnosti državnemu tožilstvu podal naznanitev suma kaznivega dejanja po 297. členu kazenskega zakonika. Podrobnejši pregled obravnavanih primerov diskriminacije, vključno s kršitvami prepovedi pozivanja k diskriminaciji, pa bo objavil v letnem poročilu za lani.
Zagovornik je nedavno ministrstvu za pravosodje, ki pripravlja spremembe kazenskega zakonika, posredoval priporočila denimo v delu, ki se nanaša na potrebno natančno ureditev kaznivih dejanj iz sovraštva. Na to nerešeno vprašanje ECRI opozarja našo državo že vrsto let. Zagovornik ob tem znova poudarja, da Slovenija za celovito varstvo pred diskriminacijo, vključno z varstvom pred najhujšimi oblikami sovražnega govora, potrebuje strategijo proti diskriminaciji.
Zagovornik pritrjuje navedbam ECRI iz letnega poročila, da je za učinkovit boj proti diskriminaciji, sovražnemu govoru in drugim oblikam nestrpnosti treba nameniti dovolj ustreznih virov. Pri tem je izpostavil, da mu je ministrstvo za finance denimo onemogočilo izvedbo raziskave o percepcijah in pojavnostih sovražnega govora v Sloveniji.
