Cantarutti se je danes v Bruslju udeležil zasedanja ministrov EU, pristojnih za konkurenčnost, ki so prvič izmenjali poglede o ukrepih in politikah za dosego podnebnih ciljev do leta 2050, o specifičnih ukrepih za določene industrijske sektorje, o energetsko intenzivnih sektorjih in o preprečevanju selitve proizvodnje izven EU.
Energetsko intenzivne industrije so eden od ključnih stebrov slovenskega gospodarstva in bodo odločilno prispevale k uresničitvi evropskega zelenega dogovora. Te industrije namreč v Sloveniji zaposlujejo 15 odstotkov vseh zaposlenih v industriji ter predstavljajo skoraj 25 odstotkov izvoza industrije, navajajo na ministrstvu.
Državni sekretar je zato pozval k ustrezni obravnavi te industrije. Na vprašanje, kaj konkretno razume pod izrazom ustrezna obravnava, je Cantarutti pojasnil, da je treba k temu vprašanju pristopiti celostno, upoštevati različna izhodišča posameznih ekonomij in poskrbeti za to, da bodo energetsko intenzivne industrije kar najhitreje prestrukturirali.
Evropska komisija je v sredo predlagala sto regij v članicah unije, ki so po njeni oceni upravičene do sredstev iz evropskega sklada za pravičen zeleni prehod, za katerega naj bi bilo v prihodnjem sedemletnem evropskem proračunu namenjenih 7,5 milijarde evrov. V Sloveniji je kot upravičenki predlagala savinjsko in zasavsko regijo.
Na vprašanje, ali se strinja s tem predlogom, je državni sekretar odgovoril, da je verjetno še kakšna regija v Sloveniji, ki je potrebna takšne sanacije, a da je v tem trenutku na mizi omenjeni predlog. Pogovori o tem pa še niso končani, je dejal in izpostavil, da je treba vztrajati, da se ta območja izdatneje podpre, ker si na tem področju ne smemo dovoliti Evrope dveh hitrosti.
Komisija je v sredo v okviru zimskega gospodarskega svežnja objavila tudi poročila o gospodarskih razmerah v vseh članicah unije, tudi v Sloveniji. V slovenskem poročilu med drugim opozarja, da država še nima celovite strategije prilagajanja podnebnim spremembam.
Cantarutti je v povezavi s tem dejal, da je prvi korak do tega nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je bil danes sprejet na vladi, drugi bo pa omenjena nova industrijska politika. V povezavi z NEPN je državni sekretar sicer dodal, da bo verjetno potrebnega še nekaj truda, da se bo zadovoljilo zahteve Evropske komisije, pri čemer je izpostavil, da je pa seveda primarni cilj poenotenje v Sloveniji glede ciljev in načina doseganja teh ciljev.