Poslanka LMŠ Nina Maurovič je uvodoma dejala, da ni mogoče pristati na to, da se v delu medijev zagovarja sovražni govor in izključuje določene skupine. Izpostavila je financiranje medijskih podjetij NovaTV24, Nova obzorja in Nova hiša preko po njenem mnenju zelo nenavadnih denarnih tokov, ki da se združujejo v madžarskih podjetjih blizu madžarskemu premierju Viktorju Orbanu.
Našteta podjetja so po navedbah Maurovičeve pred vstopom Madžarov v njihovo lastništvo nihala med nizkimi dobički in izgubo, po vstopu Madžarov pa se je njihovo poslovanje bistveno izboljšalo. NovaTV24 je po njenih besedah celo podvojila prihodke, "kar ne uspeva niti najboljšim med najboljšimi".
Poslanka je izrazila prepričanje, da je namen madžarskih vlagateljev "ustvarjanje ideoloških sovražnikov". "To so mediji, lojalni desnemu stebru," je ocenila.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je na te očitke odgovorila, da "podjetnik lahko svoj denar vloži kamor želi, če je to zakonito. Doslej še ni bilo ugotovljeno nič nezakonitega". Njen poslanski kolega Anže Logar pa je dodal, da se politika ne bi smela vtikati v zasebno podjetniško iniciativo. A ga je poslanka Maurovičeva opomnila, naj ne meša "svobodne podjetniške pobude in strankarskega lastništva v medijih, ki uporabljajo sovražni govor". "Problem je način, kako se to sporoča," je navedla.
Večurna razprava se je od financiranja medijev, v katerih imajo lastništvo tudi funkcionarji SDS, razširila še na druge medije in njihovo lastništvo. Jerajeva je med drugim izpostavila, da je lastnik časnika Delo "gradbinec" Stojan Petrič iz Kolektorja, ki je tudi član Foruma 21. "Kateri gradbinec bi kupil propadajoči časnik? Razen če gre v medije za to, da bi obračunaval s svojo konkurenco in politično konkurenco," je komentiral poslanec SDS Žan Mahnič.
Poslanec je med drugim izpostavil tudi lastnika tednika Reporter, časnika Svet24 in mreže radijskih postaj Martina Odlazka, ki da bo kmalu prevzel večino lokalnih radijskih postaj v Sloveniji, po mnenju Mahniča pa bi lahko stal tudi v ozadju spletnega portala Necenzurirano.si.
Nataša Sukić je kolege opozorila, da se odmikajo od bistva razprave. "Sporno je najmanj to, da je Nova24TV, ki širi sovražni govor in za katero ste priznali, da jo potrebujete, ker ste bili diskriminirani v drugih medijih, financirana iz kroga blizu madžarskega premiera Viktorja Orbana. To je konflikt interesov. Ko pride do vdora kapitala iz orbite premierja sosednje države, pride do vdora še česa drugega," je ocenila poslanka Levice.
"Če imate dokaze, da je SDS financirana od privatnih lastnikov z Madžarske, bi morali to predložiti," je sklicateljem današnje seje odgovoril poslanec SDS Jožef Lenart. Jerajeva pa je izpostavila, da je lastništvo problematiziranih treh podjetij v skladu s slovensko zakonodajo.
Poslanci LMŠ, SD in Levice so opozarjali na sovražni in žaljiv govor, ki ga v medijih, ki so blizu SDS, uporabljajo za politične nasprotnike stranke. Jerajeva jim je odgovorila z naštevanjem žaljivih zapisov o članih SDS v tedniku Mladina. "Nam se že 15 let dogaja, da smo žaljeni. Zdaj, ko so to doživeli drugi, je pa problematično," je ugotavljala.
V razpravi se je oglasila tudi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina. Ta je spomnila, da so na ministrstvu pripravljali novelo zakona o medijih. A jih je odstop predsednika vlade Marjana Šarca presenetil ravno v času, ko so načrtovali še zadnji krog koalicijskih posvetovanj. Predstavila je ključne poudarke pripravljenega zakonskega besedila in poslancem predlagala, da lahko besedilo še vedno spravijo skozi parlamentarno proceduro.
Po več kot šestih urah razprave so člani odbora podprli nekatere sklepe LMŠ in SDS. Med drugim so podprli sklep, da odbor poziva uradne organe, naj raziščejo tokove financiranja in uvedejo postopke za zagotovitev zakonitega in transparentnega financiranja medijev.
S sklepom so pozvali ministrstvo za kulturo, da predlaga spremembe medijskega zakona, ki bodo zagotovile večjo preglednost medijskega trga, lastništva in financiranja medijev, spodbujanje uredniške in medijske avtonomije, omejevanje možnosti zlorab medijev ter dvig medijske pismenosti in izvršljivost že obstoječe prepovedi spodbujanja neenakopravnosti in nestrpnosti v medijih.
Ministrstvo za kulturo so tudi pozvali, naj pripravi podrobno analizo lastništva slovenskih medijev iz različnih držav. Poleg tega je odbor tudi pozval agencijo za varstvo konkurence, naj pregleda lastniško koncentracijo slovenskih radijskih postaj in preveri njeno skladnost s slovenskim pravnim redom.
