Kot so minuli teden navedli na ministrstvu, so z obema konzorcijema, ki ministrstvu zagotavljata vsebinsko in tehnično podporo pri oblikovanju obeh dokumentov, pripombe in predloge intenzivno začeli pregledovati že med javno obravnavo s ciljem, da čim prej zaključijo z njihovim pregledom in jih v čim večji meri ustrezno upoštevajo.
Osnutek načrta, ki pokriva časovno obdobje do leta 2030, je bil v zadnjem mesecu tarča številnih kritik; od tega, da je premalo ambiciozen, do opozoril gospodarstva, da bo ogrozil energetsko intenzivno industrijo.
Ena glasnejših kritik - med drugim s strani Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) - je letela na pomanjkanje ambicij na področju hidroenergije in obnovljivih virov energije. NEPN zdaj na tem področju med drugim predvideva dopolnitev predpisov za bolj učinkovito in sonaravno umeščanje objektov v prostor.
Pri umeščanju v prostor je vključena možnost, da se na strateški ravni sprejme pozitivna odločitev o posegih, ki imajo bistven vpliv na okolje. S tem naj bi takšnim posegom omogočili prevlado javne koristi v skladu z zakonodajo.
Načrt predvideva tudi nadaljnjo izrabo hidroenergije, pripravo analize njenih alternativ in posebnosti ter pripravo analize nujnosti izrabe hidroenergije za dosego cilja podnebno nevtralne Slovenije do leta 2050.
Načrt prav tako predvideva pospešeno pripravo prostorskih načrtov za večnamenske strateške državne infrastrukturne in energetske projekte ter pripravo strokovne podlage za vodenje postopkov umeščanja v prostor tudi v primerih, ko investitor še ni znan.
Načrt sicer med drugim predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v shemo trgovanja, do leta 2030 v večji meri, kot to Sloveniji določa uredba o delitvi bremen. To pomeni vsaj 20-odstotno zmanjšanje glede na leto 2005.
Do leta 2030 naj bi uporabo premoga zmanjšali za 30 odstotkov, do leta 2023 pa prepovedali prodajo in vgradnjo novih kotlov na kurilno olje. Do konca leta 2030 naj bi država v končni rabi energije dosegla vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov.
Energetsko učinkovitost naj bi država po načrtu do leta 2030 izboljšala za najmanj 35 odstotkov glede na osnovni scenarij iz leta 2007.
Do leta 2030 in do 2040 načrt predvideva vsaj 75-odstotno oskrbo z električno energijo iz virov v Sloveniji, do leta 2030 pa med drugim tudi zmanjševanje uvozne odvisnosti na področju fosilnih goriv.
Ministrstvo, ki ga vodi Alenka Bratušek, sicer doslej ni imelo pretirane sreče pri pripravi načrta. Ko so osnutek načrta konec leta 2018, nekaj mesecev po menjavi vlade, poslali v Bruselj, je bil tam deležen kritik, da gre za najslabše pripravljen osnutek v uniji.
Zato je ministrstvo oblikovalo konzorcij z več strokovnjaki, vendar pa sedaj zamuja s pripravo načrta. Tega bi morala vlada Evropski komisiji posredovati že do konca lanskega leta, sedaj pa ga v Bruslju pričakujejo najpozneje do konca tega meseca.
Slovenijo sicer čaka še veliko težja naloga - pripraviti načrt pridobivanja električne energije in razogljičenja po letu 2030, ko je med drugim predvideno prenehanje izkoriščanja premoga v Termoelektrarni Šoštanj in ko se izteče življenjska doba Nuklearne elektrarne Krško.
