c S
Zahteve po spremembah v ustavnem sodišču sprožile novo politično krizo v BiH 14.02.2020 13:56 Sarajevo, 14. februarja (STA) - Bosno in Hercegovino pretresa nova politična kriza. Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je zagrozil z blokado državnih organov, dokler ne bo spremenjen zakon o ustavnem sodišču. Vodja bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA) Bakir Izetbegović je njegovo grožnjo označil za poskus tihega državnega udara.

Srž spora je odločitev ustavnega sodišča BiH, ki je presodilo, da kmetijska zemljišča ne morejo biti v lasti entitet, temveč po ustavi pripadajo državi.

Dodik in predsednica Republike srbske Željka Cvijanović sta po sodbi napovedala, da bodo srbski predstavniki v državnih organih BiH blokirali vse odločitve, dokler se ne spremeni dosedanje delovanje ustavnega sodišča oz. dokler z njega ne odidejo tri tuji sodniki. Ustavno sodišče BiH ima devet sodnikov, med katerimi so trije iz tujine.

Srbski član predsedstva BiH je šel še dlje in napovedal posredno odcepitev Republike srbske. "Rešitev bo, da bo Republika srbska ubrala svojo pot. To pomeni, da bo vzpostavila svoje državne neodvisne organe, ki bodo delovali na ozemlju Republike srbske. Imela bo vse elemente države, svoje institucije, svoj narod," je izjavil Dodik.

Dodik, ki je tudi vodja Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), se je v četrtek na sestanku na to temo sestal z vodjo HDZ BiH Draganom Čovićem, ki je podprl zahtevo po spremembi ustroja ustavnega sodišča. Čović je po sestanku povedal, da je nastopilo težko obdobje, ki je privedlo do krize delovanja oblasti v BiH, kar bo neposredno vplivalo na proces vključevanja države v evropske povezave.

Po njegovih besedah ima hrvaški narod razlog za nezadovoljstvo s stanjem v BiH, ker njegovi interesi niso zaščiteni, zato je treba najti rešitev za ta problem. Zavzel se je legitimno zastopstvo treh konstitutivnih narodov in konsenz pri sprejemanju odločitev, kar je po njegovih besedah temelj stabilnosti BiH.

Dodik je po sestanku povedal, da SNSD in HDZ BiH že dlje časa delita enake vrednote in si želita enake spremembe volilne zakonodaje, s katerimi bi zagotovili, da vsak konstitutivni narod voli svoje legitimne predstavnike, želita pa tudi odhod tujih sodnikov z ustavnega sodišča. "To sta dve točki, pri katerih med nama vlada popolno razumevanje," je poudaril Dodik.

Zatrdil je, da se je blokada državnih institucij že začela in bo trajala, dokler tuji sodniki ne bodo izključeni. Poslanci srbske narodnosti so danes v parlamentu BiH zavrnili vse sklepe, s čimer so onemogočili sprejemanje predlogov zakonov in zakonskih dopolnil, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Vodja SDA Izetbegović je dogajanje označil za poskus tihega državnega udara. Ocenil je, da Dodikovo obnašanje vodi BiH v novo krizo z negotovim izidom in trajanjem. Po njegovih besedah se Republika srbska do daytonskega sporazuma obnaša kot do ruskega bifeja, s katerega jemlje samo tisto, kar ji je všeč.

"Tudi mi bi radi imeli državo brez entitetskih delitev, parlamentarnega postopka brez entitetskega glasovanja, imenovanj brez usklajevanja, ki so redno na škodo najštevilčnejšega naroda, vendar je daytonski sporazum sprejet in podpisan tak, kakršen je. In izvajalo se ga bo v celoti. Ustavno sodišče z neodvisnimi in profesionalnimi tujimi sodniki je nujno za državo in nikakršni ultimati in blokade nas ne bodo prisilile, da se odrečemo temu mehanizmu," je zatrdil Izetbegović.

Tudi bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džafeorivć je zavrnil zahteve Republike srbske. "Ustavno sodišče sprejema odločitve, ki jih moramo vsi spoštovati in o njih se ne razpravlja. Vsako zavračanje odločitev ustavnega sodišča predstavlja kaznivo dejanje in zdaj sta na potezi tožilstvo BiH in urad visokega predstavnika," je dejal.

V uradu visokega predstavnika so se odzvali, da morajo entitete spoštovati odločitve ustavnega sodišča in o tem ni razprave. Temu stališču je pritrdil tudi vodja delegacije EU v BiH Johan Sattler. "V vsaki družbi in sistemu morate imeti končno instanco, arbitra, neodvisen organ za sprejemanje odločitev. Eno od ogrodij v tej državi je ustavno sodišče in njegove odločitve so pravno zavezujoče in končne," je poudaril.

Ameriško veleposlaništvo v Sarajevu je poudarilo, da ustavno sodišče odloča, kaj je v skladu z ustavo, ne pa politiki. "Spoštovanje ustavne ureditve in ustavnih obvez ni diskrecijska pravica, temveč obveznost," so opozorili.