Države EU imajo različne želje in prioritete za prihodnje sedemletno proračunsko obdobje, skupno pa jim je, da bi same rade prispevale manj in dobile več sredstev. Evropska komisija in parlament želita bolj ambiciozen proračun, v katerega bi države prispevale med 1,11 in 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda.
Temu nasprotujejo Nemčija, Avstrija in Nizozemska, ki menijo, da ta delež ne bi smel preseči en odstotek. Kljub temu bodo države morale poiskati soglasje.
"Zavedam se, da bodo to med najtežjimi pogajanji doslej," je danes ocenil Michel, zato bo še pred vrhom poslal državam svoj predlog za njihov potek.
Večina evropskega proračuna se trenutno vrača članicam v obliki subvencij za kmetijstvo, raziskave in sredstva za manj razvite regije, težave pa bodo nastale zaradi odhoda Velike Britanije iz unije, saj je ta prispevala velik delež sredstev za proračun. Poleg tega bodo morale države več sredstev nameniti za nove izzive, kot so podnebne spremembe in migracije.
Če države do konca leta ne bodo sklenile dogovora, bi to lahko resno ogrozilo financiranje številnih projektov, tudi Erasmus izmenjav in podpore raziskavam.
