Za tretjo obravnavo novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju imajo poslanci v sredo na voljo skoraj sedem ur, pričakovati pa je burno razpravo tudi o novo vloženih dopolnilih.
V LMŠ želijo povišati obvezni pavšalni zdravstveni prispevek z 29 evrov, kot zdaj določa novela, na 32 evrov mesečno. Potem ko so v drugi obravnavi iz novele umaknili varovalko, da bi morebitne primanjkljaje v zdravstveni blagajni kril proračun, pa sedaj želijo vrniti določilo, da bo bo proračun zagotavljal kritje finančnega primanjkljaja, ki lahko nastane v primeru nezadostnih prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz prispevkov in drugih virov. Gre za obveznosti, ki zapadejo do konca tekočega koledarskega leta.
To po ocenah ministra za zdravje Aleša Šabedra zagotavlja minimalno varovalko za stabilno in vzdržno financiranje sistema. Medtem pa so minister za finance Andrej Bertoncelj in štirje njegovi državni sekretarji v petek opozorili, da ministrstvo nasprotuje bianco menici in predlogu, ki je po višini in časovno neomejen. Kot navajajo, lahko podprejo samo jasno opredeljen javnofinančno vzdržen predlog "do največ 10 milijonov evrov na leto iz državnega proračuna".
Finančno ministrstvo zato predlaga, da se namesto dopolnila LMŠ uporabi dikcijo, kot jo ZZZS predlaga v "podrejenem dopolnilu". Torej, da bo proračun zagotavljal kritje primanjkljaja, ki bi nastal zaradi prehoda v novo ureditev plačevanja prispevka, a največ 10 milijonov evrov v letu 2021.
Podpora noveli še negotova
Besedilu zakona s predlaganimi dopolnili LMŠ je stopil v bran premier Marjan Šarec, ki je poudaril, da bo sistem s prispevkom v višini 32 evrov vzdržen, proračunska varovalka pa bo poskrbela za izjemne primere. Ob tem je poudaril, da je pomembno to, da sta glede rešitev usklajena s Šabedrom in poslanci LMŠ. Po poročanju medijev naj bi Bertoncelj že razmišljal o odstopu.
Uspeh dopolnila glede proračunske varovalke za zdaj ni povsem znan. V SMC so v petek ministroma poslali prošnjo za srečanje, na podlagi katerega se bodo odločili o glasovanju. Srečanje bi lahko bilo že v ponedeljek.
V SAB bodo podprli dopolnila, ki ne ogrožajo zdravstvenega sistema in javnih financ. "Če je to proračunska varovalka z zgornjo mejo v višini 10 milijonov evrov in za njo stoji minister za finance, smo jo v poslanski skupini SAB pripravljeni podpreti," so pojasnili.
DeSUS predloga novele že v dosedanjem postopku ni podprla, saj želijo počakati na Šabedrov celovit predlog sprememb zakona, vključujoč dolgotrajno oskrbo.
V SD se glede finančne varovalke niso izrekali, so pa sami ponovno predlagali uvedbo solidarnostne lestvice plačevanja prispevka, s katero do sedaj niso bili uspešni. Po njihovem predlogu bi posameznik plačeval obvezno dajatev glede na njegove prihodke, med katere so vključeni tudi kapitalski dohodki, prispevek bi tako znašal med 10 in 150 evri mesečno.
V Levici napovedujejo, da bodo podprli vsa dopolnila. Kot pravijo, je nujno, da zakon ne vsebuje pomanjkljivosti, na katere opozarja ZZZS, da noben od plačnikov ne bo na slabšem in da se košarica pravic ne bo skrčila.
Če bi vsi poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB in Levice podprli zakon, bi zbrali 47 glasov. Noveli zakona pa niso naklonjeni v opozicijskih SDS, NSi in SNS.
Novelo vložila Levica, današnje besedilo daleč od prvotnega
V prvotni različici novele, ki jo je predlagala Levica, bi prenesli sredstva, ki se zdaj zbirajo v okviru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno zavarovanje. Ob tem so predlagali tudi dvig prispevnih stopenj in nov prispevek na kapitalske dohodke.
Koalicija je nato na odboru DZ z dopolnili predlog bistveno preoblikovala in predlagala pavšalni prispevek v višini 29 evrov. Takrat so v koaliciji pojasnjevali, da je to prvi korak pri ukinjanju dopolnilnega zavarovanja, v naslednjem pa bi uvedli progresivno lestvico. Takšen je bil tudi načrt Šabedra.
Upravni odbor ZZZS je nato opozoril, da predlog ni finančno vzdržen in da bi za kritje vseh storitev v zdravstveni blagajni zmanjkalo okoli 70 milijonov evrov na leto.
Ideje o ukinjanju dopolnilnega zavarovanja že skoraj 20 let
Tokratni predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja je prišel najdlje v parlamentarnem postopku. Če ga bodo poslanci podprli, znesek za kritje razlike za storitve od osnovnega zavarovanja do polne cene storitve več ne bo prostovoljen. Dopolnilo zavarovanje je namreč prostovoljno. Glede na podatke Urada za makroekonomske analize in razvoj ga ima sklenjenih več kot 95 odstotkov ljudi, ki so zavezanci za doplačila. Dopolnilno zavarovanje ponujajo zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica, mesečna premija pa znaša okoli 35 evrov.
Ideja o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja ima dolgo brado. Na prelomu tisočletja se je tega vprašanja prvi lotil Dušan Keber, ukinitvi sta ga želela tudi Dorijan Marušič in Milojka Kolar Celarc, katere svetovalec na tem področju je bil Keber. Slednja sta predlagala, da bi namesto dopolnilnega zavarovanja plačevali zdravstveni prispevek, ki bi znašal 2,1 odstotka od bruto dohodkov posameznika.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo uvedeno leta 1992. Zaradi težkih gospodarskih razmer po osamosvojitvi prispevki za osnovno zdravstveno zavarovanje namreč niso zadoščali za pokrivanje potreb. Uvedena so bila visoka doplačila za večino zdravstvenih storitev in zdravil, zato so v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju kot dodatni vir za zdravstvo določili prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje za ta doplačila, deloma po vzoru modela v Franciji.
Ljubljana, 26. januarja (STA)
