Kaj je odbor, ki ga sestavljajo bivši predsednik Evropskega sveta in belgijski premier Herman Van Rompuy, bivši avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in bivši predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, na ponedeljkovem srečanju v Bruslju povedal Tusku, bi moralo ostati skrivnost.
A glede na namige iz krogov v EPP, na katere se sklicuje nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), so modreci prišli do salomonske rešitve. Po eni strani želijo, da bi Fidesz ostal v konservativni družini, a od Orbana pričakujejo jasen znak spremembe smeri, ki ga vodja Fidesza še ni dal. Dokler bo ostalo tako, modreci priporočajo nadaljnjo zamrznitev članstva madžarske vladajoče stranke.
Konservativna evropska politična družina EPP ji je članstvo zamrznila marca lani zaradi Orbanovih napadov na EU in njene institucije ter nespoštovanja vladavine prava, medijske svobode in pravic manjšin. Zamrznitev pomeni, da se člani Fidesza ne udeležujejo strankarskih sestankov ter nimajo glasovalnih pravic in pravice kandidirati za položaje.
EPP je tedaj vzpostavila tudi odbor treh modrecev, ki naj bi ocenil izpolnjevanje treh pogojev EPP. To so takojšen umik plakatov in drugega oglaševalskega gradiva, uporabljenega za kampanjo lažnih novic proti tedanjemu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, da se vzdržijo takšnih napadov v prihodnje ter da se razčisti odprta pravna vprašanja glede Srednjeevropske univerze.
Po pisanju FAZ Orban doslej ni pokazal pretirane volje za sodelovanje z modreci. Z njimi se je doslej sešel dvakrat - po zasedanjih Evropskega sveta oktobra in decembra lani v Bruslju, a ni popustil glede Srednjeevropske univerze. Je pa novembra lani madžarska vlada odstopila od namere za vzpostavitev novih upravnih sodišč, katerih sodnike bi imenovala vlada.
Po navedbah iz krogov v EPP modreci glede ocene Orbana niso enotni. Medtem ko naj bi se Schüssel zavzemal, da bi madžarsko stranko ohranili v politični družini, naj bi Van Rompuy zagovarjal njeno izključitev, Pöttering pa naj bi se odločil za sredinsko držo. Različna stališča modrecev po pisanju FAZ kažejo na razklanost v EPP in tudi njeni politični skupini v Evropskem parlamentu, kar zadeva Madžarsko.
Evropski parlament je prejšnji teden sprejel resolucijo, v kateri je poudaril, da se je stanje na področju vladavine prava na Poljskem in Madžarskem po sprožitvi 7. člena pogodbe Evropske unije poslabšalo. Resolucijo je podprlo 446 poslancev, med njimi tudi 89 iz vrst EPP. Vodstvo te politične skupine je sicer svoje poslance pozvalo, naj podprejo resolucijo.
Orban je po tem glasovanju dejal, da je bil Fidesz "le centimeter oddaljen od izstopa" iz EPP. "Ko nas naši zavezniki izdajo, tako kot nas je včeraj večina (poslancev) EPP, potem nimamo več česa iskati v vaših vrstah," je povedal za madžarski javni radio.
Od slovenskih evroposlancev iz vrst EPP je resolucijo podprla Ljudmila Novak (NSi), Franc Bogovič (SLS) se je glasovanja vzdržal, Romana Tomc in Milan Zver (oba SDS) pa sta glasovala proti.
Vodilni člani SDS so nato proti Novakovi izrazili več ostrih, tudi žaljivih kritik. Prvak SDS Janez Janša se je na Twitterju postavil odločno v bran Orbanu, glede Novakove pa namignil, da je "prvorazredna". Podpredsednik DZ Jože Tanko je dejal, da je Novakova "kmetica na politični šahovnici, ki ne loči med dejstvi in provokacijami", poslanec Zvonko Černač pa se ji je posmehoval tudi, ker je podprla vzpostavitev odbora za boj proti raku v Evropskem parlamentu.
"Jasno je, da stranka, ki je financirana s strani Fidesza, mora braniti gospoda Orbana," pa se je na tovrstne zapise odzvala Novakova. Odločitev, da podpre omenjeno resolucijo pa je utemeljila z besedami, da gre za vprašanje, katere vrednote bodo prevladale v EPP in EU. "Povezovanje s skrajneži bi bilo zelo nevarno za Evropo," meni evropska poslanka.
