Ustavna demokracija ter temeljno ustavno načelo delitve oblasti v povezavi z določbami o predlagateljih za začetek postopka pred ustavnim sodiščem dejansko kažeta na možnost in potrebo, da "se omogoči nadaljevanje postopkov ustavnosodne presoje, četudi kakšen od poslancev ali poslank nima več poslanskega mandata", so sporočili po seji vlade.
So pa v vladi obenem predlagali črtanje drugega člena predlaganega zakona, po katerem naj bi ustavno sodišče sprejelo dopolnjeni poslovnik, v katerem bi opredelilo navedeno spremembo. Po mnenju vlade določbe tega člena brez potrebe odpirajo spremembe poslovnika ustavnega sodišča. "Če bo zakon o ustavnem sodišču dopolnjen, je jasno, da pri odločanju ustavnega sodišča obveljajo dopolnjene zakonske določbe," so še navedli.
Zakon o ustavnem sodišču sicer določa, da lahko postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta začne tretjina poslancev. Po stališču ustavnega sodišča takrat, ko poslancem preneha mandat in število podpisnikov pade pod tretjino poslancev, denimo v primeru individualnega prenehanja mandata ali s koncem mandata DZ, zahteve ne obravnava več in jo zavrže, so v oceni stanja zapisali v SDS.
Posledica tega stališča je, da so bile številne zahteve, ki jih je vložila najmanj tretjina poslancev, zavržene samo zato, ker ustavno sodišče ni odločilo do prenehanja mandata DZ. Odločanje je namreč trajalo več let, so spomnili.
