c S
Novela zakona o davku na tonažo po vetu brez podpore odbora DZ 14.01.2020 16:43 Ljubljana, 14. januarja (STA) - Odbor DZ za finance danes ni podprl novele zakona o davku na tonažo, na katero je državni svet 24. decembra izglasoval odložilni veto. Novela bi posebno ureditev plačevanja davka za ladjarje podaljšala za 10 let.

Za sklep, da je predlog novele ustrezen, je glasovalo sedem članov odbora, osem jih je bilo proti. Za sprejem sklepa bi morala glasovati večina članov odbora, torej vsaj 10. Za ponoven sprejem zakona v DZ bo potrebna absolutna večina poslancev, vsaj 46 glasov.

Državni svet zakonu očita, da nima vgrajenih ustreznih varovalk in da bodo lahko po novi shemi državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje, ki jih je slovenski ladjar Splošna plovba po letu 2008 "izgubil" zaradi pomanjkljive kontrole nad izvajanjem zakona o davku na tonažo. Poleg tega novela omogoča davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na nove družbe, ne da bi predhodno poravnal zapadle davčne obveznosti iz naslova davka na tonažo, je dejal državni svetnik Marko Zidanšek.

Državni svetniki so kritični tudi do tega, da je bilo v predlog zakona že po javni obravnavi vneseno določilo, da obveza, da mora ladjar zagotavljati pripravniška mesta, ne velja za upravljalce ladij, ampak le za lastnike. Sporna se jim zdi tudi retroaktivnost; novela bi se namreč uporabljala že od 1. januarja 2019.

Državni svet se sprašuje tudi o tem, kakšen je učinek dajanja državne pomoči podjetjema, ki sta registrirani v davčnih oazah in sta v Sloveniji davčna dolžnika. Gre za družbi v 100-odstotni lasti Splošne plovbe - Genshipping, ki je registrirana v Liberiji, in Lucija Shipping, ki je registrirana na Maršalovih otokih. Državni svet tudi predlaga, da bi finančna uprava ob ponovnem pristopu zavezanca v sistem pregledala dosedanjo porabo državne pomoči.

Državna sekretarka Natalija Kovač Jereb je dejala, da bi nesprejem novele pomenil, da bi lahko zavezanca davčno osnovo določila na podlagi veljavnih pravil, kar bi pomenilo kršitev odločbe Evropske komisije, Sloveniji pa bi grozila kazen zaradi nedovoljene državne pomoči. Vlada bi se lahko odločila za ukinitev te sheme, kar bi verjetno pomenilo, da bi Splošna plovba poslovanje prenesla v okolje, kjer shema obstaja.

Gre za vprašanje ohranjanja statusa Slovenije kot pomorske države, pravi Kovač Jerebova. Ta shema namreč pomeni državno pomoč pomorskemu prometu. Razvoj panoge pomorstva ni pomemben le z gospodarskega vidika in vpliva na druge panoge, kot so logistika, navtični turizem, luška dejavnost, ampak tudi zaradi strateške lege Slovenije in dostopa do odprtega morja, je dodala.

Dodatne varovalke, ki jih predlaga državni svet, bi bile po njenih besedah prekomerno obremenjujoče in administrativno zahtevne tako za zavezance kot za davčni organ. Če bi določili, da lahko v shemo vstopijo samo lastnice ladij, bi bila to ovira za zavezance, saj se ne bi mogli prilagajati tržnim razmeram z najemom (lizingom) ladij, je dejala.

Glede možnosti prenosa dejavnosti na nove družbe je povedala, da je pogoj, da so v sistemu tega davka vse povezane družbe, vnešen na zahtevo Evropske komisije, da ne bi zavezanci za povezane osebe, ki ustvarjajo dobiček, uporabljali davka na tonažo (po katerem se davek plača ne glede na to, ali družba ustvari dobiček ali izgubo), za tiste, ki ustvarjajo izgubo, pa davek od dohodka pravnih oseb (po katerem je mogoče izgubo prenašati v naslednje leto).

Sprememba glede zagotavljanja pripravništev je v zakon prišla na zahtevo ministrstva za infrastrukturo, je povedala Kovač Jerebova. Upravljalci ladij bi lahko sicer vkrcali tudi pripravnike, ampak je to povezano z dodatnimi stroški, nimajo pa zagotovila, da bodo pripravniki nato ostali pri njih, je Kovač Jerebova prenesla pojasnilo infrastrukturnega ministrstva. V zakonu sicer ostaja zaveza, da mora biti vsaj 51 odstotkov zaposlenih pri upravljalcih državljanov Slovenije ali EU.

Monika Gregorčič (SMC) je ocenila, da je zakon "daleč od tega, da bi bil idealen" in da jim ob sprejemanju marsikaj ni bilo pojasnjeno. Izrazila je pričakovanje, da bo vlada upoštevala priporočila glede izobraževanja mladih pomorščakov. "Če dajemo davčne odpustke, lahko nekaj v zameno pričakujemo," je dejala.

Luka Mesec (Levica) se je vprašal o učinkih državne pomoči, ki je v 10 letih od uvedbe sheme dosegla skupno 23 milijonov evrov. Iz dopisa fakultete za pomorstvo poslancem je navedel, da se je število pomorščakov prepolovilo in da ladjarji niso ničesar vlagali v šolstvo, razen da so imeli letno razpisanih od štiri do osem pripravniških mest. Dodal je, da je Splošna plovba floto razprodala, nato pa, ko bi morala po zakonu o davku na tonažo del kupnine nameniti za nakup novih ladij, skušala ob koncu mandata prejšnje vlade "zlobirati spremembo zakona, da bi dobili še 6,4 milijona evrov davčnega odpustka". Zakon je nato padel v tretjem branju v DZ.

Anže Logar (SDS) je bil kritičen do tega, da je vlada (znova) sprejem zakona predlagala v zadnjem trenutku, ko državi že grozi kazen Evropske komisije. Ocenil je, da je zakon slab. Iz dopisa fakultete za pomorstva je izpostavil mnenje, da bo novela drastično poslabšala status pomorskega šolstva in bo vodila v popolno osamitev tega šolstva nasproti ladjarjem, kar bo imelo usodne posledice za celotno regijo. Državna sekretarka je dejala, da so se s strokovno javnostjo še pripravljeni pogovoriti.

Pri davku na tonažo gre za posebno shemo plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb za ladjarje, ki lahko izberejo način obdavčitve, kot je običajen za preostale družbe oz. pravne osebe, ali pa obračunajo in plačajo davek pavšalno glede na neto tonažo ladje in število dni poslovanja te ladje, to pa se potem pomnoži s splošno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Z novelo bi shemo podaljšali za 10 let, do konca leta 2028.