Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je strateški dokument, ki zahteva, da si članice EU do leta 2030 postavijo ambiciozne cilje na petih področjih. Slovenija si je na štirih področjih po besedah državnega sekretarja zastavila ambiciozne cilje, več pa bo treba storiti pri obnovljivih virih energije, da bodo ti lažje umeščeni v prostor in boljše sprejeti.
Infrastrukturno ministrstvo bo osnutek načrta javno razgrnilo takoj, ko bo od okoljskega ministrstva prejelo pozitivno mnenje o načrtu in okoljskem poročilu s prilogami. Nacionalne energetske in podnebne načrte bi morale vse članice EU v Bruselj poslati že do konca prejšnjega leta, vendar doslej to še ni vsem uspelo, tudi Sloveniji ne. Po načrtih ministrstva bi ga lahko na vladi potrjevali približno aprila, morda pa bo že pred tem v Bruselj treba poslati vsaj zavezujoče cilje, ki si jih bo zastavila država.
NEPN na področju hidroenergije v prihodnjem desetletju ne pričakuje večjega napredka, tudi zaradi težav pri umeščanju v prostor, zato načrt do leta 2030 ne predvideva hidroelektrarn na srednji Savi. Nuklearna energija ostaja v sedanjem obsegu, manj je uporabe fosilnih goriv, več pa obnovljivih virov (sončna energija in vetrna) in dodan je sosežig odpadkov. Kot navaja osnutek, naj bi odločitev o drugem bloku jedrske energije sprejeli do leta 2027, podnebno nevtralnost pa dosegli do leta 2050.
Čeprav je Slovenija pri obnovljivih virih energije še pod zastavljenimi cilji in letos ne bo dosegla ciljnega 25-odstotnega deleža, pa je vseeno nad povprečjem EU, poudarjajo na ministrstvu, kjer so si zastavili, da bo ta delež v končni rani energije do leta 2030 dosegel vsaj 27 odstotkov. Do takrat želijo energetsko učinkovitost povečati vsaj za 35 odstotkov glede na osnoven scenarij iz leta 2007 (povprečni cilj EU je izboljšanje za 32,5 odstotka).
NEPN določa politike in ukrepe na petih področjih: razogličenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije in pa raziskave, inovacije in konkurenčnost
Medtem ko evropska uredba predvideva, da bo Slovenija do leta 2030 glede na leto 2005 za vsaj 20 odstotkov zmanjšala emisije toplogrednih plinov, je NEPN bolj ambiciozen in ta cilj postavlja pri 36-odstotnem znižanju.
Do leta 2030 naj bi za 30 odstotkov zmanjšali uporabo fosilnih virov energije, uporabo teh pa dokončno opustili do leta 2050. Prav tako osnutek načrta predvideva prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje do leta 2023 in podporo izvedbi pilotnih projektov za proizvodnjo sintetičnega metana in vodika (indikativni cilj je 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem omrežju do leta 2030).
V tem desetletju naj bi pripravili zeleno proračunsko reformo, ki naj bi postopoma dvignila okoljske dajatve in postopno ukinila okolju škodljive spodbude. Prav tako predvideva intenzivno elektrifikacijo železniškega in drugih trajnostnih oblik prometa. Na področju prilagajanja bo treba zmanjšati izpostavljenost vplivom podnebnih sprememb, občutljivost in ranljivost Slovenije ter zanje povečati odpornost in prilagoditveno sposobnost družbe, kar bo podrobno opredelil akcijski načrt prilagajanja.
Ocenjen obseg investicij za izvedbo scenarija NEPN v obdobju od leta 2021 do leta 2030 je več kot 28 milijard evrov. Pripravi NEPN bo po napovedih sicer sledila priprava dolgo pričakovanega Energetskega koncepta.
