Haftar je v ponedeljek po pogovorih prosil za razmislek do danes zjutraj, da bi podrobneje preučil dogovor, ki ga je že podpisal predsednik mednarodno priznane libijske vlade Fajez al Saradž, a je danes zjutraj zapustil rusko prestolnico, ne da bi podpisal dogovor, je pojasnila govorka ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
"Delo z obema stranema se nadaljuje," pa je zagotovil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Na sedemurnih pogovorih pod okriljem Rusije in Turčije, na katerih se sicer predstavniki sprtih strani niso srečali, so se dogovarjali o pogojih stalnega premirja, ki bi sledil prekinitvi ognja, ki velja od nedelje. Po oceni Moskve so na pogovorih dosegli napredek in Haftar je ocenil dokument za pozitivnega.
Haftar domnevno ni podpisal dogovora, ker v njem ni bilo določenega skrajnega roka za razpustitev vladnih sil, je ob navajanju libijskih vojaških virov poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Samooklicana Libijska narodna vojska (LNA), ki skuša zavzeti prestolnico Tripoli, je danes sporočila, da je pripravljena in odločena, da zmaga. Že v ponedeljek so sporočili, da so njihove sile še vedno prisotne na vseh pozicijah v Tripoliju in se ne nameravajo umakniti.
Po srečanju v Moskvi je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan danes posvaril Haftarja pred nadaljevanjem spopadov. "Ne bomo oklevali, da pučista Haftarja naučimo zaslužene lekcije, če bo še naprej napadal legitimno vlado države in naše brate v Libiji," je dejal Erdogan.
Kljub temu, da je Haftar po besedah Erdogana zbežal iz Moskve, je ocenil pogovore kot pozitivne, saj so "mednarodni skupnosti pokazali pravi obraz pučista Haftarja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pogovori v Moskvi so se začeli po skupnem pozivu Erdogana in ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki sicer podpirata nasprotni strani v Libiji.
H končanju spopadov v Libiji pozivajo tudi številne druge države, ki si prizadevajo, da bi se sklenilo premirje. Nemčija tako namerava domnevno konec tedna gostiti konferenco o kriznih razmerah v Libiji, ki naj bi se je udeležili voditelji več držav. Berlinska konferenca se uvršča v okvir diplomatskih prizadevanj za končanje krize, ki so se v zadnjem času okrepila.
V Libiji od strmoglavljenja dolgoletnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011 divja državljanska vojna. Odpadniški general Haftar, čigar sile nadzirajo vzhodno Libijo ter večino oaz in naftnih polj na puščavskem jugu države, se za oblast bojuje z mednarodno priznano vlado premierja Saradža.
Turčija v libijskem konfliktu podpira mednarodno priznano vlado narodne enotnosti, Egipt, Združeni arabski emirati in Rusija pa podpirajo Haftarja, ki je aprila sprožil ofenzivo za zavzetje Tripolija iz rok vlade. Turčija je v državo celo napotila svoje vojake.
