Po prepričljivi zmagi konservativcev premierja Borisa Johnsona, ki je državljanom obljubil izvedbo brexita, v EU pričakujejo, da bo izstop Združenega kraljestva izpeljan do konca januarja, kot je predvideno.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je izrazil pričakovanje, da bo britanski parlament o ločitvenem sporazumu, ki so ga v Westminstru v preteklosti večkrat zavrnili, glasoval čim prej.
"Zdi se, da vstopamo v novo fazo," je v imenu finskega predsedstva komentirala finska premierka Sanna Marin. "EU in Združeno kraljestvo potrebujeta drug drugega, prizadevati si moramo za čim tesnejši odnos," je še dodala.
"Prihodnji odnos bo moral temeljiti na ravnotežju med pravicami in dolžnostmi ter zagotoviti enake konkurenčne pogoje," piše v sklepih, ki so jih danes sprejeli voditelji.
Da so enaki konkurenčni pogoji izjemnega pomena, je izpostavila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Poudarila je, da je geslo unije nič carin, nič kvot in nič dampinga.
Za sklenitev sporazuma o prihodnjih odnosih je zelo malo časa - le enajst mesecev. Johnson je namreč izključil možnost podaljšanja prehodnega obdobja, ki se po ločitvenem sporazumu izteče konec prihodnjega leta.
Zato bo treba prednostno obravnavati vprašanja, ki niso urejena na mednarodni ravni in jih ni mogoče rešiti z enostranskimi kriznimi ukrepi, ter bi tako, če bi ob izteku prehodnega obdobja ostala odprta, povzročila resne gospodarske težave, je pojasnila von der Leynova.
Predsednica komisije je izpostavila tudi, da novi sporazum ne bo pokrival le trgovinskih odnosov, temveč še vrsto drugih vprašanj, kot so izobraževanje, ribištvo in promet.
Tudi Michel je izpostavil, da EU z Združenim kraljestvom ne bo sklenila trgovinskega dogovora za vsako ceno. Dogovor mora biti po njegovih besedah uravnotežen.
Voditelji so danes komisijo pozvali, naj takoj po brexitu pripravi predlog mandata za prihodnje odnose z Združenim kraljestvom, pozdravili imenovanje Francoza Michela Barnierja tudi za pogajalca o prihodnjih odnosih in izpostavili pomen ohranitve enotnosti.
EU in Združeno kraljestvo sta se z ločitvenim sporazumom zavezala, da si bosta po najboljših močeh prizadevala, da sporazum o prihodnjih odnosih skleneta in ratificirata do 1. julija 2020.
Če dogovora ne bo do julija 2020, se lahko strani dogovorita o podaljšanju prehodnega obdobja, ki je namenjeno temu, da se podjetja in državljani pripravijo na prihodnost. Podaljšanje je lahko enkratno, za eno ali dve leti, torej najdlje do konca leta 2022.
V tem obdobju Britanija ne bo več sodelovala pri odločanju unije, bo pa ohranila vse koristi notranjega trga, carinske unije in drugih evropskih politik, zato bo tudi morala spoštovati vso evropsko zakonodajo, enako kot članice unije.
Državljani, ki bodo prišli na Otok med prehodnim obdobjem, bodo imeli enake pravice kot tisti, ki bodo prišli pred brexitom, kar je ves čas zahtevala unija.
Britanija bo lahko v prehodnem obdobju podpisala in tudi ratificirala nove dogovore s tretjimi državami, ki pa jih bo lahko uveljavila šele po koncu tega obdobja.
Prehodno obdobje je opredeljeno v ločitvenem sporazumu, ki sicer pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja - pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku. Ta sporazum morajo potrditi v Westminstru, da bo mogoče konec januarja izvesti urejen brexit.