Predlog novele ZDR, ki ga je pripravila Levica, predvideva, da bi med osebne okoliščine, za katere ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela, dodali spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan. S tem bi izenačili zaposlene v zasebnem in javnem sektorju, ki jim dodaten dan plačane odsotnosti za to že pripada.
Predlog je konec novembra že obravnaval odbor DZ za delo, prihodnji teden pa je predvideno drugo branje v parlamentu.
Ministrica za delo Ksenija Klampfer je v mnenju, priloženem za obravnavo na ESS, ki ga je pridobila STA, zapisala, da vlada predloga novele ne podpira, saj spreminja koncept "minimalnega zakonskega okvira" oz. "minimum delovnopravnih upravičenj", zmotilo pa jih je tudi, da ni bil usklajen s socialnimi partnerji.
Na ESS so danes sicer spremembam posebej ostro nasprotovali delodajalci. Kot je po obravnavi te točke opozoril generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer, je prvi šolski dan pomemben za otroka in starša, zato razumejo in celo pozivajo delodajalce, naj staršem omogočijo, da prvošolca tedaj spremijo v šolo.
Spremembe zakonodaje pa niso potrebne, verjame. ZDR namreč že določa en dan dodatnega dopusta za vse starše, ki imajo otroke, stare do 15 let. Poleg tega omogoča tudi, da delavec en dan dopusta v letu lahko koristi po svoji odločitvi brez soglasja delodajalca, je spomnil. Predlog novele je zato označil za populizem. "Ker gre za dodaten dan dopusta, se je treba vprašati, kdo ga plača," je izpostavil.
S tem se je strinjal tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Ureditev je ustrezna že sedaj, je navedel, in pri tem opozoril na določbe ZDR, kolektivnih pogodb na različnih ravneh in certifikat družinam prijazno podjetje, ki ga ima že veliko delodajalcev.
Tako Antauerja kot Smoleta pa bolj kot vsebinske spremembe moti to, da je šel predlog v parlamentarno obravnavo brez predhodne obravnave na ESS. Zaradi take prakse so delodajalci jeseni za nekaj časa celo izstopili iz socialnega dialoga.
"Tu ne gre le za dodaten dan dopusta, gre za to, da se še nikoli v novejši zgodovini ni zgodilo, da bi se ZDR spreminjalo v parlamentu brez obravnave socialnih partnerjev. Še več: nikoli se ni zgodilo, da se socialni partnerji o spremembah ZDR ne bi uskladili in da usklajen predlog ne bi šel skozi parlament," je bil oster Smole. "Odprla se je Pandorina skrinjica, kako priti do sprememb ZDR brez socialnih partnerjev," je posvaril.
Četudi predlagane spremembe ZDR podpirajo, se v sindikatih strinjajo, da bi morali zlasti pri zakonih, kakršen je ZDR, ki velja za delavsko ustavo, "vsi deležniki spoštovati socialni dialog". "S tega vidika je škoda, da ni DZ počakal z nadaljnjo obravnavo do obravnave na ESS," je ocenil predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.
