Državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb je povzela, da predlog dopolnjuje slovensko shemo državne pomoči za pomorski promet, tako da bo ta še bolj upoštevala smernice EU o državnih pomočeh na tem področju. Zakonska sprememba je bila slovenska zaveza Evropski komisiji, ki je pred letom dni slovenski sistem davka na tonažo podaljšala za 10 let, to obdobje bi trajalo od začetka letošnjega leta do konca leta 2028.
Slovenski sistem davka na tonažo ladjarjem omogoča alternativno obliko plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. Posebna skupina zavezancev, v Sloveniji je to Splošna plovba in njena hčerinska družba, ima od leta 2007 možnost, da lahko izbere, ali obračunati in plačati davek pavšalno glede na neto tonažo ladje in število dni poslovanja te ladje, to pa se potem pomnoži s splošno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb oz. na način, kot je to običajno za preostale družbe oz. pravne osebe.
Andrej Šircelj (SDS) je problematiziral pozno sprejemanje novele, saj bi ureditev veljala že za letošnje leto. Kovač Jerebova je povedala, da so finančni upravi po objavi naznanila o možnosti te ureditve po objavi v evropskem uradnem listu konec lanskega leta naložili, naj o tem obvesti zavezance. Poleg tega zainteresirana javnost v času javne obravnave predloga zakona po njenih navedbah ni imela pripomb glede obračuna davka na tonažo.
Davek, določen na podlagi tonaže ladij, se šteje za državno pomoč, zato ga mora odobriti Evropska komisija. Prvič ga je odobrila leta 2009, decembra lani pa je prižgala zeleno luč za podaljšanje. Z njim želi Slovenija zagotoviti boljše pogoje za razvoj pomorskega prometa. Po besedah Kovač Jerebove mora Slovenija priporočila komisije implementirati z novelo, sicer bo ta pomoč nezakonita.
Slovenija je želela zakonske spremembe potrditi že v času prejšnje vlade, a se je zalomilo v DZ. Predlogu so takrat najglasneje nasprotovali v Levici in SDS. Tudi danes je Primož Siter iz Levice nasprotoval sprejemu predloga novele in ga označil za "reševanje zasebnikov".
