Glede na danes objavljeno poročilo se svetu obeta prek 1000 novih termoelektrarn ali njihovih blokov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nevladni organizaciji Urgewald in BankTrack sta pregledali bančne podatke za obdobje med januarjem 2017 in septembrom 2019 in ugotovili, da so banke 258 podjetjem za termoelektrarne posodile ali odpisale 745 milijard dolarjev.
Večina teh bank se zaveda tveganj, ki jih termoelektrarne predstavljajo za okolje, njihove odločitve pa predstavljajo zaušnico pariškemu podnebnemu sporazumu, je dejal aktivist Greig Aitken iz BankTrack.
Med bankami z največjim obsegom financ za tovrstne projekte so japonske Mizuho, Mitsubishi UFJ Financial Group, Sumitomo Mitsui Banking Corporation, ameriška Citigroup in francoska BNP Paribas.
Shin Furuno iz nevladne organizacije 350.org je v tej luči izpostavil, da japonske banke spodkopavajo pariški podnebni sporazum in krepijo svoj sloves največjih svetovnih kreditodajalcev termoelektrarnam.
Nevladne organizacije so ob tem največje svetovne banke pozvale, naj uskladijo svoje portfelje s cilji pariškega sporazuma in končajo financiranje premogovniškim projektom. Preusmeriti se morajo v brezogljično prihodnost, so prepričani aktivisti.
Na tovrstno sporno zgodbo so ta teden opozorili tudi nevladniki v Sloveniji. Skupina nevladnih organizacij je namreč v ponedeljek na NLB naslovila pismo, ki svari pred tveganji posojila za termoelektrarno Tuzla 7 v BiH. Ponudba NLB za posojilo za gradnjo sporne elektrarne "predstavlja resno tveganje za banko in njene delničarje zaradi niza pravnih in ekonomskih problemov projekta," so prepričani.
Konzorcij, ki ga sestavljajo NLB, italijanska Intesa Sanpaolo in ruska Sberbank, je bil po navedbah Focusa, društva za sonaraven razvoj, ki je sporočilo za javnost posredoval v imenu več nevladnih organizacij, pred kratkim edini ponudnik, ki je Elektroprivredi BiH zagotovil 74 milijonov evrov za 15-odstotno financiranje Tuzle 7. Preostalih 85 odstotkov financiranja, in sicer 614 milijonov evrov, naj bi zagotovila kitajska Exim banka.
"Ko se svetovni voditelji zbirajo v Madridu, da bi se poskušali spoprijeti s podnebnimi spremembami, nova Evropska komisija pa se zaveže, da bo Evropa postala prva podnebno nevtralna celina, ni nič drugega kot sramotno, da banka, ki je v lasti slovenske države in EBRD, razmišlja o financiranju nove elektrarne na premog v Bosni in Hercegovini," je komentiral Denis Žiško iz Centra za ekologijo in energijo iz Tuzle.
"Bilo bi ironično, če bi slovenska država in EBRD dopustili NLB, da prispeva k novemu Teš 6 v BiH," pa je ocenila Pippa Gallop iz mreže CEE Bankwatch Network. "Žal ima Tuzla 7 veliko vzporednic s Tešem 6, vključno z velikimi pomanjkljivostmi v študijah izvedljivosti in pomanjkanju transparentnosti glede razvoja projekta," je opozorila.
Podnebna konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah COP25 se je v Madridu začela v ponedeljek. Na njej pogajalci okoli 200 držav poskušajo dokončno oblikovati pravila za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma v letu 2021.
