Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 ter interventni zakon sta sestavni del proračunskih dokumentov, ki jih je DZ sprejel pred desetimi dnevi. Prvi bo omogočil, da bo izvrševanje novega proračuna s 1. januarjem lahko nemoteno steklo, z drugim pa se na podlagi dogovora s sindikati omejuje rast izdatkov na področju plač v javnem sektorju, v skladu s koalicijsko pogodbo pa je vlada vanj zapisala tudi izredno uskladitev pokojnin.
V zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 je državnim svetnikom sporna višina povprečnine za občine. "Povprečnina je že nekaj let prenizka in ne zagotavlja primernega financiranja občin," je dejal državni svetnik Milan Ozimič in dodal, da morajo občine za financiranje nalog, ki jim jih z zakoni nalaga država, posegati v svoja lastna namenska sredstva, ki jih imajo za razvojne naložbe.
Povprečnina se bo sicer v obeh prihodnjih letih zvišala. "Občine bodo v letu 2020 prejele dobrih 30 milijonov evrov več kot v letu 2019," je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj in dodal, da je že skoraj pripravljen tudi predlog zakona o razbremenitvah občin, ki jim bo znižal stroške za več kot 30 milijonov evrov. A tudi ob sedanji povprečnini občinam denarja ne primanjkuje, po podatkih za prvih deset mesecev letos so proračuni občin za več kot 100 milijonov evrov v presežku, je dodal.
Po odložilnem vetu državnega sveta je morala za vnovično potrditev zakona glasovati večina vseh poslancev, torej najmanj 46. To se je tudi zgodilo, z izidom 48 proti 39 so ga podprli v koalicijskih SAB, LMŠ, SD in SMC ter tudi poslanci DeSUS z izjemo Roberta Polnarja. Ta je dejal, da bo treba obstoječi model financiranja občin izboljšati.
Za zakon so vnovič glasovali tudi poslanca narodnosti ter SNS, katere poslanec Jani Ivanuša je sicer dejal, da je v proračunu še veliko rezerve, zato ni razloga, da ne bi dali občinam povprečnine, kot jo predlagajo. V Levici, SDS in NSi so glasovali proti.
V zakonu o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin pa se državni svetniki ne strinjajo s predvidenim načinom izredne uskladitve pokojnin, do katere bo v primeru ugodne gospodarske rasti v letu 2019 prišlo konec decembra 2020. DZ je namreč na predlog SAB v zakon zapisal uskladitev v enakem znesku za vse upokojence in ne v odstotkih, kot je sprva predlagala vlada.
Da se bodo pokojnine uskladile v enakih zneskih za vse in ne v odstotkih, niso zadovoljni tudi v DeSUS, zato so svojo podporo zakonu pogojevali s pisnim zagotovilom koalicijskih partneric, da ga bodo takoj po uveljavitvi novelirali. A po daljšem odmoru so se odločili grožnjo umakniti in DZ je zakon podprl z 49 glasovi za in nobenim proti.
Premier Šarec je ponovno potrditev zakona o izvrševanju proračunov in interventnega zakona, pred katero je bilo napeto zaradi pogojevanja DeSUS, pospremil z oceno, da je prevladal zdrav razum. "Ne bi rekel, da smo disciplinirali poslance. Gre bolj za zdravo pamet," je dejal in navedel, da želijo po novem letu s polno paro zagristi v delo.
"Na začetku je vedno nekoliko bolj napeto, potem se pa strasti umirijo, prevlada pamet in rezultat je na dlani," je v izjavi novinarjem v DZ dejal premier. Spomnil je na dogovor koalicije oz. zagotovilo stranki DeSUS, da se bodo lotili priprave sprememb interventnega zakona, s katerimi bodo zagotovili izredno usklajevanje pokojnin v odstotkih.
Na vprašanje, ali koalicija zdaj lahko malo lažje diha, je Šarec odgovoril, da ves čas diha enako. "Nekateri imajo takšne in drugačne pomisleke, je turbulentno in naporno, v bistvu pa je to prava demokracija. Da se mnenja krešejo in je treba vložiti še toliko več napora, da pridemo do rezultata," je dejal.
Prvak DeSUS Karl Erjavec je po ponovni potrditvi interventnega zakona zatrdil, da ne gre za popuščanje, pač pa za to, da je Šarec prejel rojstnodnevno darilo. Po Erjavčevih navedbah so v DeSUS prejeli zelo trdna zagotovila, da bodo januarja vložili spremembe zakona.
"Smo na dobri poti in imamo dobro podlago za delo, odslej naprej pa po pameti," pa je dejal minister Bertoncelj. "Zdaj je dokončno. Imamo proračuna za leti 2020 in 2021, imamo potrjen zakon o izvrševanju proračunov in interventni zakon, ki ureja razmerja in plače v javnem sektorju ter izredno uskladitev pokojnin," je dejal.
Po njegovih besedah ima Slovenija s tem "dobra proračuna, ki sta socialno in razvojno naravnava in sta dobra podlaga za delo vlade v naslednjih letih". Ob tem je poudaril, da sta proračuna in zakon o izvrševanju proračunov tudi usklajena. Proračuna sledita ključnim prioritetam vlade na področju zdravstva, sociale, infrastrukture in varnosti. "V celoti smo izpolnili tudi kriterij usklajenosti z domačim fiskalnim pravilom," je dejal minister.
