c S
Na pogovoru pozvali k izvajanju zakonodaje proti nasilju nad ženskami v praksi 02.12.2019 18:29 Ljubljana, 02. decembra (STA) - Sodelujoči na pogovoru za ustavitev nasilja nad ženskami, ki ga je pripravilo špansko veleposlaništvo v Sloveniji v sodelovanju s Fundacijo Femmes sans Frontieres in Mestno občino Ljubljana, so poudarili nesprejemljivost nasilja nad komer koli v kakršni koli obliki. Zakonodaja je dobra, le izvajati jo je treba, je bilo med drugim slišati.

Dogajanje v vsakdanjem življenju kaže na to, da ni nikoli dovolj opozarjanja na nesprejemljivost nasilja nad ženskami in dekleti, je uvodoma izpostavila Jerca Legan Cvikl, ustanoviteljica in predsednica Fundacije Femmes sans Frontieres (Ženske brez meja), ki je povezovala današnjo prvo javno debato v okviru kampanje Stop! nasilju, ženske in dekleta. V okviru projekta si bodo po njeni napovedi prizadevali za pripravo učinkovitega modela za preprečevanje nasilja nad ženskami.

Vsaka druga ženska je po njenem opozorilu vsaj enkrat v življenju žrtev kakšne od oblik nasilja. Delež neprijavljenega nasilja pa je veliko večji od prijavljenega, je izpostavila.

V družbi še vedno velja, da se ljudje od nasilja raje obrnejo stran in zamižijo, je spomnila odvetnica za družinsko pravo Nuša Maček. V zadnjih dobrih desetih letih je bilo po njenih besedah sicer na področju zakonodaje veliko storjenega. Med drugim je bil sprejet zakon o preprečevanju nasilja v družini, s katerim je "žrtev zaščitena v popolnosti", je dejala.

Velik problem po njenih ugotovitvah predstavlja molk žrtev, saj poteče približno sedem let, preden spregovorijo o nesprejemljivem dogajanju. To je po njenem pojasnilu razumljivo, ker živijo skupaj z nasilnim človekom. "Z njim težko živi, a tudi brez njega ne more," je povzela. Da ženska spregovori o nasilju nad njo, potrebuje veliko poguma in podpore, je opozorila.

V Španiji so v zadnjih 15 letih veliko postorili, da bi bilo nasilja nad ženskami manj, je povedal odpravnik poslov španskega veleposlaništva Martin Remon Miranzo. Po njegovih besedah od leta 2004 obstaja na tem področju močna politična volja. Žrtve dobijo svojega zagovornika, s tovrstnim nasiljem se ukvarjajo posebni tožilci in ga obravnavajo posebna sodišča, je pojasnil.

Psihoterapevtka in vodja projekta Veronika Podgoršek je opozorila, da so lahko tudi ženske nasilne do moških ali pa so nasilne do druge ženske v družini. V veliki večini pa so povzročitelji nasilja v družini moški, je izpostavila. Telo ženske se po njenih besedah na nasilje navadi že v družini, v kateri je odraščala in so jo tepli, potem pa ga "sama nezavedno išče".

Žrtve je nujno opolnomočiti, storilca pa kaznovati, je izpostavila sekretarka sveta varuha za človekove pravice Kornelija Marzel. Vendar pa samo kazen po njenih besedah ne zadostuje. Treba ga je namreč celostno obravnavati, da spremeni svoje vrednote in ne ponavlja nesprejemljivih dejanj. Žrtve naj po njenih besedah stopijo do pristojnih organov, ki jim bodo pomagali pri uveljavljanju njihovih pravic. Pri varuhu sicer kot ozko grlo izpostavljajo premajhno usklajenost posameznih organov, ki delujejo na obravnavanem področju, od centrov za socialno delo naprej.