Bratuškova je na današnji novinarski konferenci potrdila, da sta se z Mlinarjevo o tem dogovorili že pred kakšnim mesecem, a ostajajo pri napovedi, da jo bodo uradno predlagali šele, ko bo sprejet državni proračun. Je pa z namero danes že seznanila premierja Marjana Šarca.
Za Mlinarjevo so se v SAB odločili, ker "ve, kako deluje Bruselj, ker zna na bruseljskih hodnikih odpirati vrata, in prepričani smo, da bi lahko bila dodana vrednost pri pogajanjih za novo finančno perspektivo in to vlado, katere del je SAB".
Bratuškova je še dejala, da Mlinarjeva ni članica SAB, a da je bilo to zanje "manj pomembno, kot to, da bi dobili na to ministrstvo kandidatko, ki bi lahko s svojimi izkušnjami in znanjem ter poznanstvi in povezavami v Bruslju za Slovenijo naredila ogromno". Dodala je še, da je niso dolgo prepričevali in da je Mlinarjeva navdušena nad tem, da bi lahko pomagala Sloveniji.
Spomnila je, da so bili z Mlinarjevo v stalnih kontaktih že od evropskih volitev, na katerih je Mlinarjeva nastopila kot nosilka liste SAB, a ji ni uspelo dobiti mandata. Takrat je bila sicer s 15.311 preferenčnimi glasovi na sedmem mestu med kandidati, lista SAB pa je dobila 4,02 odstotka glasov.
Mlinarjeva je sicer v Sloveniji bolj znana postala jeseni 2013, ko je bila kot prva ženska iz slovenske manjšine izvoljena v avstrijski parlament, konec junija 2014 pa je postala poslanka Evropskega parlamenta. Bila je tudi podpredsednica politične skupine liberalcev Alde.
Bratuškova je spomnila tudi, da Mlinarjeva nima slovenskega državljanstva, izpolnjuje pa vse pogoje za njegovo pridobitev in "že kakšen mesec ureja stvari, da državljanstvo dobi", ker se jim v SAB zdi prav, da ima minister slovenske vlade slovensko državljanstvo, četudi nekatera pravna mnenja pravijo, da tega ne potrebuje. Pričakuje sicer, da bo Mlinarjeva imela dvojno državljanstvo.
Omenjena vladna služba je sicer že od nastopa aktualne vlade v domeni SAB. Sprva jo je vodil Marko Bandelli, ki je bil zaradi neprimerne komunikacije prisiljen odstopiti, odstop pa je iz osebnih razlogov podal tudi njegov naslednik Purič.
Puriču je funkcija uradno prenehala 1. oktobra, ko se je DZ seznanil z njegovim odstopom. Podrobnosti o razlogih za odstop ni nikoli pojasnil, je pa zanikal namigovanja, da naj bi s položaja odšel zaradi nesoglasij z Bratuškovo.
Ob odhodu je večkrat poudaril, da mu je uspelo urediti delovanje informacijskega sistema službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je pogoj za bolj gladko črpanje evropskih sredstev.
V SAB pa so se po odhodu Puriča odločili z novim kandidatom počakati na sprejetje proračuna, ker da "se noben resen in kredibilen kandidat za vodenje vladne službe zaradi možnosti nesprejetja proračuna noče izpostavljati kot kandidat za ministra vlade, ki utegne pasti tik po tem, ko bi bil potrjen za ministra".
Premier Šarec je v ponedeljek v odgovoru na poslansko vprašanje sicer zatrdil, da služba deluje. Kot je povzel, so reševali 11 projektov iz prejšnje perspektive, do danes so v Bruslju upravičili porabo 848,3 milijona evrov sredstev, torej 27,6 odstotka vsega, kar je Sloveniji na voljo, konec lanskega leta so bili na 24,2 odstotka. Izvajanje projektov in programov je po njegovih vnovičnih zagotovilih v polnem teku. "Trenutno se izvaja 4624 programov, za 2,54 milijarde evrov je bilo odločitev o finančni podpori, kar predstavlja 83 odstotkov razpoložljivih sredstev," je dodal.
