"Vse makroekonomske ukrepe kot tudi makrobonitetne, ki jih je na področju kreditiranja z novembrom uvedla Banka Slovenije, bi morali sprejemati po opravljenem dialogu s ključnimi deležniki," je ocenila Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica združenja bank, ki je dogodek organiziralo.
Ne gre toliko za obseg posojil, kot za število ljudi, ki se jih je dotaknil, je izpostavil Brodnjak, sicer tudi predsednik nadzornega sveta združenja bank. Prej je namreč o znesku, ki mora kreditojemalcu ostati po plačilu obroka, odločala banka sama, sedaj je meja točno določena in s tem je veliko ljudi postalo kreditno nesposobnih. To je ena od stvari, ki banke najbolj moti.
"O tem bi se morali prej pogovoriti in edina pot tudi sedaj je pogovor," je menil predsednik uprave Nove KBM John Denhof. Ker je banka v postopku presoje regulatorja, saj prevzema Abanko, mora po njegovih besedah striktno slediti zakonodaji in regulaciji.
Predsednik uprave banke Sparkasse Andrej Plos je povedal, da so v bankah v zadnjih letih precej sredstev namenili preprečevanju prav kreditnih tveganj. "Regulator je s tem upravam bank izrazil nezaupanje," je ocenil in prav tako za težavo označil hitrost sprejema ukrepov in način komunikacije.
"Ukrep je bil sprejet čez noč," je ponovil Brodnjak, ki se sicer strinja z Banko Slovenije, da je treba anomalije, ki so po njegovem produktne narave, porezati. A to bi se po mnenju vseh dalo urediti drugače. Banka Slovenije ima možnosti, da individualno pritisne na banko kršiteljico, je povedala Zadravec Caprirolova.
Število ljudi, ki po novih pogojih ne izpolnjujejo pogojev za najem kredita, se je pri vseh bankah zelo povečalo. Čeprav Banka Slovenije dopušča izjeme, jih banke ne bodo mogle izkoristiti, saj menedžiranje izjem v realnem času sploh ne bo možno, so ocenili bančniki.
Kot je dodal Brodnjak, sedaj 57 odstotkov upokojencev nima več dostopa do kreditov. "Mene je sram in se jim opravičujem," je dejal in dodal, da je Banka Slovenije ubrala preveč akademski pristop, ki "preveč radikalno posega v življenje Slovencev". Je diskriminatoren ukrep, za katerega morda obstaja tudi možnost ustavne presoje, je razmišljal.
To, da bo ukrep vplival na dobiček bank, po mnenju bankirjev ni osrednja težava. "Padec dobička je bistveno manj pomemben kot sociološki učinek ukrepa," je menil Brodnjak in priznal, da bi sicer lahko predstavljal določene težave za nove lastnike nekaterih bank, ki so sprejeli načrte, ki jih je podpisala uprava.
Ukrepa Banke Slovenije se je v uvodnem delu današnjega srečanja bančnikov dotaknila tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc. Po njenih besedah so bili na zbornici presenečeni nad odločitvijo bančnega nadzornika in so se pridružili združenju bank v oceni, da gre za pretiran ukrep.
Banka Slovenije je po besedah Šmučeve pravilno ugotovila tveganja, a odziv ni bil ustrezen. "Gripo zdravimo s kemoterapijo," je ponazorila. Po njenih besedah je treba iskati takšne ukrepe, ki ne zmanjšujejo domačega povpraševanja tam, kjer to ni treba.
V uvodnem delu dogodka je sodeloval tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Po njegovih besedah je treba na učinke počakati nekaj četrtletij. "Mi to spremljamo na tedenski bazi in če se bo pokazalo, da je treba kaj spremeniti, to zagotovo bomo," je obljubil.
"Ključno je, da se po uveljavitvi ukrepov potrudimo, da bodo izvajani v duhu, v kakršnem smo jih sprejeli, torej ne s tem, da omejujemo kreditiranje kar vse povprek, temveč tam, kamor smo z ukrepi ciljali. Treba je počakati na prve rezultate, potem bo priložnost, da se pogovarjamo naprej," je še povedal. Ocenil je, da se je v preteklosti pri ukrepanju čakalo predolgo, zdaj ukrepajo preventivno. "Menimo, da ukrep ni pretirano oster," je zatrdil.
V uvodnem nagovoru na Dnevu bančnikov je medtem Vasle predstavil tudi oceno trenutnih gospodarskih razmer. Po njegovih besedah lahko glede na zadnje napovedi govorimo o enoodstotnem znižanju gospodarske rasti glede na pretekla leta, kar pa je že materialna številka in ni le predmet strokovnih diskusij, ampak jo že občutijo finančni sektor, podjetja in prebivalstvo.
Opozoril je tudi na velika tveganja. "Ne gre za tveganja, ki smo jih bili vajeni v preteklosti in smo jih znali obvladati," je dejal. Pojasnil je, da gre za razkrajanje mednarodne ureditve, ki se je oblikovala skozi desetletja.
S tem v zvezi je Brodnjak posvaril, da bodo lahko geopolitični, varnostni in gospodarski premiki materialno močno vplivali na vzorce življenja v Evropi in specifično v regiji Zahodnega Balkana. Govorimo o tem, v kako stabilnem in predvidljivem okolju bomo lahko v prihodnje Slovenci živeli in kakšno kakovost življenja bomo uživali, je pristavil.
Zato bančniki po Brodnjakovih besedah pozivajo nadzorne ter druge institucije, ki soustvarjajo poslovno in finančno okolje, da sedejo za mizo in se redno ter intenzivno pogovarjajo o ključnih izzivih in priložnostih ter tako spet definirajo skupen cilj Slovenije. "Ves čas smo na okopih in ves čas se streljamo v kolena. To je destruktivno. Sami sebi delamo škodo," je bil kritičen.
Vasle, ki je strnil zadnje ukrepe Evropske centralne banke, je medtem ponovil tudi stališče osrednjega organa denarne politike v evrskem območju, da denarna politika z vsemi svojimi današnjimi nekonvencionalnimi ukrepi ne more ostati edina, ki se bo trudila oživiti gospodarsko dejavnost in inflacijske pritiske. Spremljati jo morajo tudi fiskalna politika v državah, ki imajo možnost za to, in strukturne reforme.
O tej temi je tekla tudi beseda na eni od okroglih miz na današnjem dogodku. Sogovorniki, med njimi ekonomista Igor Masten in nekdanji finančni minister Dušan Mramor, so se strinjali, da ima denarna politika omejen obseg in da bi morala večjo vlogo v negotovih razmerah prevzeti tudi fiskalna politika. A najti pravo kombinacijo ukrepov obeh ni enostavno, so ugotavljali.
